Institute of Contemporary History Publishing House OMP
Not a member yet
247 research outputs found
Sort by
TIGR v zgodovini in zgodovinopisju
No full textO organizaciji TIGR se že desetletja krešejo mnenja, ali je o njej znanega dovolj, se o njej piše preveč ali pa je v zapisih morda označena z napačnimi predznaki. Vsekakor bodo torej ob ≫še eni knjigi≪ o TIGR-u nekateri negodovali z utrujenim ≫že spet≪, drugi bodo bolj navdušeno vzkliknili ≫končno≪, tretji pa se bodo vprašali, kaj je tokrat novega. In predvsem slednji so tisti, zaradi katerih se ni nikoli odveč vračati k temam, o katerih je bilo že veliko povedanega in zapisanega, a še vedno ostaja dovolj prostora za novosti in drugačne poglede nanje.
Pričujoča knjiga je nastala kot posledica posveta, ki ga je pod naslovom ≫Organizacija TIGR, zgodovinska vloga antifašizma na Primorskem in aktualnost sporočila≪ pripravilo Društvo TIGR Primorske, potekal pa je 11. februarja 2016 v Postojni. Niti posvet niti njegovo nadaljevanje v obliki pisanja pričujoče knjige nista imela za cilj obnavljati tistega, kar je bilo o TIGR-u že znanega, že zapisanega. Poglavitna dela na to temo lahko vsakdo najde tudi v seznamu literature na koncu knjige. Prav tako osrednji cilj ni bilo vnovično odpiranje polemik o ustreznosti oz. neustreznosti orisov in ocen dejavnosti tigrovcev v posameznih obdobjih, čeprav se temu vprašanju posveča kar nekaj avtorjev tega dela. V ospredje pripovedi smo avtorji poskušali postaviti vprašanje, kako z očmi zgodovinopisne stroke umestiti tigrovsko delovanje v širši spekter tematike antifašizma, zlasti antifašizma na Primorskem, saj je bil po vključitvi v Kraljevino Italijo prav tamkajšnji del slovenskega naroda prvi, ki je moral hočeš nočeš definirati svoj odnos do fašizma. Odgovor je bil skorajda enoglasno nasprotovanje obstoječemu stanju, razlikovali pa so se pogledi na to, kako naj se ta odpor proti vladajoči italijanski politiki izrazi
Odvetnik in oblast: dr. Igor Rosina (1900-1969)
No full text»Dne 25. septembra 1969 je v Mariboru presenetila javnost nepričakovana vest, da je v bolnišnici umrl po operaciji znani odvetnik in javni delavec dr. Igor Rosina, star 69 let. Z dr. Rosino, sinom zaslužnega mariborskega rodoljuba dr. Frana Rosine, je odšel od nas izvrsten pravnik in globok mislec, ki je hodil vedno svojo pot in globoko posegal v narodno, kulturno in politično življenje slovenskega naroda ob severni meji ter tako nadaljeval tradicijo svojega očeta.« To so bile besede, ki so dr. Igorja Rosino ob njegovi smrti leta 1969 pospremile v slovenskem dnevniku Večer. Igor Rosina je bil tedaj res vse, kar je njemu naklonjeni pisec naštel v nekrologu, a še važnejše je tisto, kar je pogumno le nakazal – da je bil namreč Rosina nekdo, ki je vedno hodil svojo pot. In ta je bila zelo vijugasta.Pred drugo svetovno vojno je bil Igor Rosina dolga leta vidno družbeno in politično angažiran intelektualec, ob tem pa seveda odvetnik, dejaven v strokovnem tisku in zvest svojemu poklicnemu poslanstvu. Med kolegi je bil cenjen, kar se je takoj po koncu druge svetovne vojne pokazalo tudi tako, da je pomagal pri vzpostavljanju odvetništva v Mariboru. Prav Odvetniška zbornica se ga je ob njegovi smrti tudi dostojno spomnila z osmrtnico v časopisu Delo
TIGR v zgodovini in zgodovinopisju
No full textO organizaciji TIGR se že desetletja krešejo mnenja, ali je o njej znanega dovolj, se o njej piše preveč ali pa je v zapisih morda označena z napačnimi predznaki. Vsekakor bodo torej ob ≫še eni knjigi≪ o TIGR-u nekateri negodovali z utrujenim ≫že spet≪, drugi bodo bolj navdušeno vzkliknili ≫končno≪, tretji pa se bodo vprašali, kaj je tokrat novega. In predvsem slednji so tisti, zaradi katerih se ni nikoli odveč vračati k temam, o katerih je bilo že veliko povedanega in zapisanega, a še vedno ostaja dovolj prostora za novosti in drugačne poglede nanje.
Pričujoča knjiga je nastala kot posledica posveta, ki ga je pod naslovom ≫Organizacija TIGR, zgodovinska vloga antifašizma na Primorskem in aktualnost sporočila≪ pripravilo Društvo TIGR Primorske, potekal pa je 11. februarja 2016 v Postojni. Niti posvet niti njegovo nadaljevanje v obliki pisanja pričujoče knjige nista imela za cilj obnavljati tistega, kar je bilo o TIGR-u že znanega, že zapisanega. Poglavitna dela na to temo lahko vsakdo najde tudi v seznamu literature na koncu knjige. Prav tako osrednji cilj ni bilo vnovično odpiranje polemik o ustreznosti oz. neustreznosti orisov in ocen dejavnosti tigrovcev v posameznih obdobjih, čeprav se temu vprašanju posveča kar nekaj avtorjev tega dela. V ospredje pripovedi smo avtorji poskušali postaviti vprašanje, kako z očmi zgodovinopisne stroke umestiti tigrovsko delovanje v širši spekter tematike antifašizma, zlasti antifašizma na Primorskem, saj je bil po vključitvi v Kraljevino Italijo prav tamkajšnji del slovenskega naroda prvi, ki je moral hočeš nočeš definirati svoj odnos do fašizma. Odgovor je bil skorajda enoglasno nasprotovanje obstoječemu stanju, razlikovali pa so se pogledi na to, kako naj se ta odpor proti vladajoči italijanski politiki izrazi
Odvetnik in oblast: dr. Igor Rosina (1900-1969)
No full text»Dne 25. septembra 1969 je v Mariboru presenetila javnost nepričakovana vest, da je v bolnišnici umrl po operaciji znani odvetnik in javni delavec dr. Igor Rosina, star 69 let. Z dr. Rosino, sinom zaslužnega mariborskega rodoljuba dr. Frana Rosine, je odšel od nas izvrsten pravnik in globok mislec, ki je hodil vedno svojo pot in globoko posegal v narodno, kulturno in politično življenje slovenskega naroda ob severni meji ter tako nadaljeval tradicijo svojega očeta.« To so bile besede, ki so dr. Igorja Rosino ob njegovi smrti leta 1969 pospremile v slovenskem dnevniku Večer. Igor Rosina je bil tedaj res vse, kar je njemu naklonjeni pisec naštel v nekrologu, a še važnejše je tisto, kar je pogumno le nakazal – da je bil namreč Rosina nekdo, ki je vedno hodil svojo pot. In ta je bila zelo vijugasta.Pred drugo svetovno vojno je bil Igor Rosina dolga leta vidno družbeno in politično angažiran intelektualec, ob tem pa seveda odvetnik, dejaven v strokovnem tisku in zvest svojemu poklicnemu poslanstvu. Med kolegi je bil cenjen, kar se je takoj po koncu druge svetovne vojne pokazalo tudi tako, da je pomagal pri vzpostavljanju odvetništva v Mariboru. Prav Odvetniška zbornica se ga je ob njegovi smrti tudi dostojno spomnila z osmrtnico v časopisu Delo
Jugoslovanski konkordat: pacem in discordia ali jugoslovanski "kulturkampf"
No full textThe monograph analyses the social, legal, religious, national, and political aspects of the relations between the Catholic Church and the state authorities in the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes/Yugoslavia in the interwar period. The Concordat – the agreement between the Holy See and the state – was the key legal act in this field. In the Yugoslav context this agreement involves certain specifics that encompass and explicitly demonstrate all of the most pressing problems that the Kingdom faced at the level of domestic and foreign policy. The relations between the representatives of the Catholic and Serbian Orthodox Church in Yugoslavia, the Holy See, the political parties, and the state leadership are described through the negotiations, signing, and confirmation of the Concordat in the Assembly as well as its renouncement. In this context the accessible relevant archive sources have been examined in the Vatican Archives, the Historical Archives of the Secretariat of State (Second Section), the Archives of Yugoslavia, the Archives of the Serbian Academy of Science and Arts, the Archdiocesan Archives in Ljubljana, the Regional Archives in Nova Gorica, the Archives of the Republic of Slovenia, the Archdiocesan Archives in Maribor, and the Historical Archives in Celje.V monografiji so obravnavani socialni, pravni, verski, nacionalni in politični vidiki odnosov med Katoliško cerkvijo in državnimi oblastmi v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev/ Jugoslaviji v časovnem obdobju med svetovnima vojnama. Ključni pravni akt na tem področju je bil konkordat, sporazum med Svetim sedežem in državo, ki v jugoslovanskem kontekstu nosi posebne specifike, ki zaobjemajo in eksplicitno prikazujejo vse najbolj pereče probleme, s katerimi se je soočala kraljevina na notranjedržavni in zunanjepolitični ravni. Relacije med predstavniki Katoliške cerkve (KC) in Srbske pravoslavne cerkve (SPC) v Jugoslaviji, Svetim sedežem, političnimi strankami in državnim vrhom so prikazane skozi pogajanja, podpis in potrditev konkordata v skupščini ter njegovo odpoved. Pri tem so bili pregledani dostopni relevantni arhivski viri v Vatikanskem arhivu, Zgodovinskem arhivu drugega oddelka državnega tajništva, Arhivu Jugoslavije, Arhivu SANU, Nadškofijskem arhivu v Ljubljani, Pokrajinskem arhivu Nova Gorica, Arhivu Republike Slovenije, Nadškofijskem arhivu v Mariboru in Zgodovinskem arhivu Celje
Starost - izzivi historičnega raziskovanja
No full textV zadnjem desetletju je staranje prebivalstva ena od pomembnejših tem, ki jim pozornost pri proučevanju posvečajo tako Združeni narodi kot tudi Evropska unija. Nenehno zniževanje rodnosti in podaljševanje življenjske dobe v zadnjih nekaj desetletjih sta v razvitih državah močno spremenili starostno sestavo družbe. V Sloveniji se je delež prebivalstva, starejšega od 65 let, v zadnjem stoletju in pol povečal skoraj za trikrat, če pa podrobneje pogledamo zadnjih 35 let, vidimo, da je delež otrok od leta 1981 do leta 2004 padel s 23 % na 14 %, delež prebivalstva, sposobnega za delo (15–64 let), se je povečal za 3,5 odstotne točke (s 66 % na 69,5 %), delež starejših oseb (65+) pa se je povečal za 5 odstotnih točk (z 10 % na več kot 15 % v letu 2004). Glede na eno izmed variant projekcije prebivalstva EUROPOP2008 se bo v Sloveniji delež oseb, starejših od 65 let, do leta 2060 povečal za dobrih 16 odstotnih točk (na 33,4 %), delež oseb, starejših od 80 let, med skupnim prebivalstvom pa naj bi se povečal s 3,5 % na 14,1 % (z 71.200 na 249.500 oseb).V zadnjem desetletju je staranje prebivalstva ena od pomembnejših tem, ki jim pozornost pri proučevanju posvečajo tako Združeni narodi kot tudi Evropska unija. Nenehno zniževanje rodnosti in podaljševanje življenjske dobe v zadnjih nekaj desetletjih sta v razvitih državah močno spremenili starostno sestavo družbe. V Sloveniji se je delež prebivalstva, starejšega od 65 let, v zadnjem stoletju in pol povečal skoraj za trikrat, če pa podrobneje pogledamo zadnjih 35 let, vidimo, da je delež otrok od leta 1981 do leta 2004 padel s 23 % na 14 %, delež prebivalstva, sposobnega za delo (15–64 let), se je povečal za 3,5 odstotne točke (s 66 % na 69,5 %), delež starejših oseb (65+) pa se je povečal za 5 odstotnih točk (z 10 % na več kot 15 % v letu 2004). Glede na eno izmed variant projekcije prebivalstva EUROPOP2008 se bo v Sloveniji delež oseb, starejših od 65 let, do leta 2060 povečal za dobrih 16 odstotnih točk (na 33,4 %), delež oseb, starejših od 80 let, med skupnim prebivalstvom pa naj bi se povečal s 3,5 % na 14,1 % (z 71.200 na 249.500 oseb)
Regionalni vidiki tranzicije
No full text≫Prostor kot vir razlage upošteva vse stvarnosti zgodovine hkrati in vse udeležence v prostorskem okviru: države, družbe, kulture, gospodarstva≪, je zapisal Fernand Braudel v svoji izvrstni analizi o strukturnih spremembah v Evropi med 15. in 18. stoletjem, ki jo je podal v obliki pripovedi o socialnih in gospodarskih spremembah. Skupina hrvaških in slovenskih zgodovinarjev si je v časovnem oziru zadala manj ambiciozen cilj, vendar smo obdržali interdisciplinarni pristop. Na konferenci Regionalni vidiki tranzicije, ki sta jo soorganizirala Inštitut za novejšo zgodovino in Fakulteta za humanistiko Univerze v Novi Gorici, potekala pa je med Tednom UNG 2015, smo 15. oktobra 2015 soočili poglede na prehod iz socializma v kapitalizem in osvetlili specifičen proces tranzicije, ki se razlikuje tako med državami kot tudi znotraj regij v Sloveniji in na Hrvaškem, s čimer smo izpopolnili sivo liso v zgodovinopisju. Pričujoči zbornik je zaokrožena celota uspešnega mednarodnega sodelovanja
Slovenci in Bolgari med zahodnimi in vzhodnimi vplivi
No full textV Jugovzhodni Evropi (JVE) se zahod in vzhod srečata tako v geografskem kot v historičnem smislu. Velik del tega prostora je v znamenju bizantinske dediščine, otomanske izkušnje, komunističnega eksperimenta in dilem o članstvu v EU in NATO. Vprašanja ≫Evrope≪ in ≫Zahoda≪ še vedno dominirajo v političnem diskurzu. Debate o pomenu in sporočilu zahodne civilizacije so še vedno močno prisotne. Je JVE ločen, majhen prostor, ki je drugačen tako od zahoda kot vzhoda? Medtem ko nekateri avtorji (Samuel Huntington, Holm Sundhaussen, Edgar Hosch itd.) razlagajo ≫zahod≪ kot kohezivno enoto, ki je pogosto v opoziciji z ≫nezahodom≪, drugi avtorji (npr. Larry Wolff, Maria Todorova) prikazujejo, kako spremenljive so meje mentalnih konstruktov ≫vzhoda≪ in ≫zahoda≪. Razmerja, ki so se izoblikovala v preteklosti, so se v zadnjih dvajsetih letih po koncu hladne vojne močno spremenile. Nekatere države v JVE imajo EU in NATO za garant nacionalne suverenosti, nacionalne tradicije in kulture. Kako te nedavne spremembe vplivajo na način našega razmišljanja o Evropi, zahodu in nas samih? Raziskovalci vedno bolj postavljajo pod vprašaj pomen kolektivnih dediščin in se usmerjajo na tiste identitete, kulture in zgodovine, ki so bile že tradicionalno nosile pečat ≫vmesnosti≪. Ta izziv je še zlasti pomemben za humanistiko v JVE, regijo z lastnimi zmožnostmi in perspektivami
Between the House of Habsburg and Tito: a look at the Slovenian past 1861–1980
No full textThe Second half of the 19th and the entire 20th century was a momentous period of European history and an era which wrought fundamental changes to the social, political, economic and cultural life of what was ultimately to become the Republic of Slovenia, together with the adjacent territories inhabited by ethnic Slovenes. New borders also cut swathes through the lands these people populated. In the aftermath of its 1866 defeat in the War against Italy, Austria ceded Venetia to Italy, thus causing ethnic Slovenes in Slavia Veneta (Beneška Slovenija) to become Italian citizens. A year later, as a consequence of constitutional changes, the Habsburg Empire was transformed into Austria-Hungary Monarchy. In the new dualist state, Slovenes living in Prekmurje and the Porabje were now governed by Hungary, while the majority of the nation remained Austrian subjects. Austria, Hungary and Italy thus came to provide the historical framework for the disparate social, political, economic and cultural development of contemporary ethnic Slovenes living in Central Europe. This period was characterized by the instigation of parliamentary democracy, entrepreneurial incentive, cultural exchange and ethnic friction between Slovenes and the neighbouring nations
Od prvih oglasov do interneta: K zgodovini oglaševanja na Slovenskem
No full textOglaševanje je družbeni proces, ki prodira v vse pore vsakdanjega življenja. S tem modernim fenomenom se danes srečujemo praktično na vsakem koraku, zajeda se tako v javno kot zasebno sfero. Brez pretiravanja lahko celo trdimo, da smo dobesedno zasuti z oglasi in da so ti za marsikoga že kar nadležni. No, oglaševanje je vsekakor fenomen za zgodovino, ki v vsakokratni epohi funkcionira drugače, toda šele konec 19. stoletja je prvič postalo temeljna konstanta vsakdanjega življenja, med drugim tudi z etabliranjem blaga z znamko, kot je na primer Maggi ali Coca-Cola. Medtem ko se nemško zgodovinopisje, če ga vzamemo za primer, že vsaj četrt stoletja ukvarja z raziskovanjem različnih vidikov oglaševanja, je zgodovina oglaševanja na Slovenskem, kot ugotavlja prof. dr. Zlatko Jančič, eden izmed avtorjev obsežnega univerzitetnega učbenika Oglaševanje iz leta 2013, zelo slabo raziskana, njeno preučevanje ≫je še vedno v zametkih, saj ta del komunikacijskega delovanja za naše zgodovinarje doslej pač ni bil dovolj zanimiv