Institute of Contemporary History Publishing House OMP
Not a member yet
247 research outputs found
Sort by
Bakh, tobak in Venera: Grehi in skušnjave v dolgem 19. stoletju
In the so-called “hygienic nineteenth century” the society was swamped with a plethora of advice and moral lessons aimed at prolonging people’s lives, strengthening their health as well as ensuring social prosperity. Hygienists did not only restrict themselves to the fields of hygiene and prevention of infectious diseases, but also focused on proper diet, promoted regular physical activity, and fought against all kinds of bad habits and addictions. They emphasised the importance of educating and informing the widest possible strata of the population, and they especially aimed to raise the awareness that life force could be strengthened, weakened or balanced by observing a few simple and completely rational rules of behaviour.V t. i. »higienskem 19. stoletju« so družbo preplavili številni nasveti in moralni poduki, ki naj bi ljudem podaljšali življenje, utrdili njihovo zdravje in jim zagotavljali tudi družbeno prosperiteto. Higieniki se niso omejevali zgolj na področje higiene in preprečevanje kužnih bolezni, temveč so se ukvarjali tudi s pravilno prehrano, propagirali so redno telesno aktivnost, borili so se proti vsem vrstam razvad in odvisnosti. Poudarjali so pomen izobrazbe in osveščanja čim širših slojev prebivalstva, predvsem pa so želeli v njih utrditi zavest, da je življenjsko silo mogoče okrepiti ali ošibiti ali vzdrževati v ravnovesju s spoštovanjem nekaterih preprostih in povsem racionalnih pravil obnašanja
Slovenci in Bolgari med zahodnimi in vzhodnimi vplivi
V Jugovzhodni Evropi (JVE) se zahod in vzhod srečata tako v geografskem kot v historičnem smislu. Velik del tega prostora je v znamenju bizantinske dediščine, otomanske izkušnje, komunističnega eksperimenta in dilem o članstvu v EU in NATO. Vprašanja ≫Evrope≪ in ≫Zahoda≪ še vedno dominirajo v političnem diskurzu. Debate o pomenu in sporočilu zahodne civilizacije so še vedno močno prisotne. Je JVE ločen, majhen prostor, ki je drugačen tako od zahoda kot vzhoda? Medtem ko nekateri avtorji (Samuel Huntington, Holm Sundhaussen, Edgar Hosch itd.) razlagajo ≫zahod≪ kot kohezivno enoto, ki je pogosto v opoziciji z ≫nezahodom≪, drugi avtorji (npr. Larry Wolff, Maria Todorova) prikazujejo, kako spremenljive so meje mentalnih konstruktov ≫vzhoda≪ in ≫zahoda≪. Razmerja, ki so se izoblikovala v preteklosti, so se v zadnjih dvajsetih letih po koncu hladne vojne močno spremenile. Nekatere države v JVE imajo EU in NATO za garant nacionalne suverenosti, nacionalne tradicije in kulture. Kako te nedavne spremembe vplivajo na način našega razmišljanja o Evropi, zahodu in nas samih? Raziskovalci vedno bolj postavljajo pod vprašaj pomen kolektivnih dediščin in se usmerjajo na tiste identitete, kulture in zgodovine, ki so bile že tradicionalno nosile pečat ≫vmesnosti≪. Ta izziv je še zlasti pomemben za humanistiko v JVE, regijo z lastnimi zmožnostmi in perspektivami
Parlamentarne prakse socialistične Jugoslavije: v iskanju ravnotežja med skupščinskim sistemom in parlamentarizmom
The outlook on the political system of the second, socialist Yugoslavia from the viewpoint of its legislative body is a reflection of complex developments in a specific geographical area and at a certain historical time, of a revolutionary imperative to build a new system while unsuccessfully solving old problems and experimenting without any tangible models. The result of this experiment, lasting for four decades and a half, was the construction and constant adaptation of the socialist selfmanagement parliamentary system which refused to be parliamentarism. It nevertheless contained certain elements of parliamentary government and aspired to be democratic, but had already in its constitutions ensured the possibility for totalitarian control and authoritarian government.Podoba političnega sistema druge, socialistične Jugoslavije skozi oči njenega zakonodajnega telesa je odraz kompleksnega dogajanja na specifičnem geografskem območju in v specifičnem zgodovinskem času, revolucionarne zagnanosti v gradnji novega sistema ob neuspešnem reševanju starih težav in eksperimentiranja brez otipljivih zgledov. Rezultat tega štiri desetletja in pol trajajočega poskusa je bila izgradnja in nenehno spreminjanje socialističnega samoupravnega skupščinskega sistema, ki ni hotel biti parlamentarizem, a je kljub temu vseboval nekatere bistvene elemente parlamentarne vladavine, in ki je hotel biti demokratičen, a si je že v ustavah zagotovil možnosti totalitarnega nadzora in avtoritarnega vladanja
Svoji k svojim: Na poti k dokončni nacionalni razmejitvi na Spodnjem Štajerskem v 19. stoletju
At the turn of the 19th century the concept of national identity was still unknown. For a long time after the beginning of the 19th century the identity of the population remained tied to provinces at the most, while among the peasant population it was even completely local. The Slavs from Lower Styria may have been aware that they were not German, but they did not feel any connections with the Carinthian or Carniolan Slavs. On the other hand the Lower Styrian bourgeoisie were (regardless of their origins) primarily Styrian and local patriotic, and they spoke both German and Slovenian, according to their everyday needs and without any national identityObdobje na prelomu 18. in 19. stoletja nacionalne identitete ni poznalo. Identiteta prebivalstva je bila še globoko v 19. stoletje največ deželna, med kmečkim prebivalstvom pa celo povsem lokalno obarvana. Spodnještajerski Slovan je sicer vedel, da ni Nemec, toda občutka povezanosti s koroškimi ali kranjskimi Slovani ni čutil. Na drugi strani je bil spodnještajerski meščan (ne glede na izvor) v prvi vrsti Štajerc in lokalpatriot in je (brez kakršnekoli nacionalne identitete) govoril po vsakdanji potrebi nemško in slovensko
Četrt stoletja Republike Slovenije - izzivi, dileme, pričakovanja
Četrt stoletja Republike Slovenije (1991-2016) je za mnoge relativen pojem. Nekaterim se obletnica ne zdi nič posebnega, drugi je zaradi številnih zavoženih poti v tem času sploh ne bi slavili, tretji bi spomin na 25 let od nastanka države posebej skrbno počastili. Ravno tako relativna je za zgodovinarje in slovensko zgodovinopisje; po eni strani leto 2016 ne predstavlja nikakršnega posebnega mejnika v zgodovini, po drugi pa 25 let obstoja slovenske države gotovo pomeni spodbudo za aktivnejši raziskovalni spopad s tem obdobjem. Razlogov za to - poleg že omenjenega jubilejnega - je več.V tem času se je podoba Slovenije, njene družbe in nas samih docela spremenila. Procesi, ki so se začeli konec osemdesetih let 20. stoletja, so pustili globoko in temeljito zarezo. Izgrajeval se je nov politični in gospodarski sistem, lastninilo in denacionaliziralo se je premoženje, dogajale so se prej nepojmljive afere, spreminjala se je vloga Cerkve in civilne družbe, spreminjali so se odnos do držav naslednic Jugoslavije, odnos do preteklosti, do druge svetovne vojne in do osamosvojitve ... spreminjale so se navade. Nekoč so na evropskem vzhodu tajne službe zrle v življenja ljudi (kot je čudovito prikazano v filmu Das Leben der Anderen), danes se prostovoljno razgaljamo sami na Facebooku in Twitterju. Spreminjal se je jezik, tudi politični jezik, nastajali in izginjali so najrazličnejši izrazi: nacionalni interes, razumnik, tajkun, kadrovski cunami... Pomlad ni le letni čas v tej državi niti ne politično prepričanje, je bolj državljanska drža, življenjski in svetovni nazor
Od prvih oglasov do interneta: K zgodovini oglaševanja na Slovenskem
Oglaševanje je družbeni proces, ki prodira v vse pore vsakdanjega življenja. S tem modernim fenomenom se danes srečujemo praktično na vsakem koraku, zajeda se tako v javno kot zasebno sfero. Brez pretiravanja lahko celo trdimo, da smo dobesedno zasuti z oglasi in da so ti za marsikoga že kar nadležni. No, oglaševanje je vsekakor fenomen za zgodovino, ki v vsakokratni epohi funkcionira drugače, toda šele konec 19. stoletja je prvič postalo temeljna konstanta vsakdanjega življenja, med drugim tudi z etabliranjem blaga z znamko, kot je na primer Maggi ali Coca-Cola. Medtem ko se nemško zgodovinopisje, če ga vzamemo za primer, že vsaj četrt stoletja ukvarja z raziskovanjem različnih vidikov oglaševanja, je zgodovina oglaševanja na Slovenskem, kot ugotavlja prof. dr. Zlatko Jančič, eden izmed avtorjev obsežnega univerzitetnega učbenika Oglaševanje iz leta 2013, zelo slabo raziskana, njeno preučevanje ≫je še vedno v zametkih, saj ta del komunikacijskega delovanja za naše zgodovinarje doslej pač ni bil dovolj zanimiv
Parlamentarne prakse socialistične Jugoslavije: v iskanju ravnotežja med skupščinskim sistemom in parlamentarizmom
The outlook on the political system of the second, socialist Yugoslavia from the viewpoint of its legislative body is a reflection of complex developments in a specific geographical area and at a certain historical time, of a revolutionary imperative to build a new system while unsuccessfully solving old problems and experimenting without any tangible models. The result of this experiment, lasting for four decades and a half, was the construction and constant adaptation of the socialist selfmanagement parliamentary system which refused to be parliamentarism. It nevertheless contained certain elements of parliamentary government and aspired to be democratic, but had already in its constitutions ensured the possibility for totalitarian control and authoritarian government.Podoba političnega sistema druge, socialistične Jugoslavije skozi oči njenega zakonodajnega telesa je odraz kompleksnega dogajanja na specifičnem geografskem območju in v specifičnem zgodovinskem času, revolucionarne zagnanosti v gradnji novega sistema ob neuspešnem reševanju starih težav in eksperimentiranja brez otipljivih zgledov. Rezultat tega štiri desetletja in pol trajajočega poskusa je bila izgradnja in nenehno spreminjanje socialističnega samoupravnega skupščinskega sistema, ki ni hotel biti parlamentarizem, a je kljub temu vseboval nekatere bistvene elemente parlamentarne vladavine, in ki je hotel biti demokratičen, a si je že v ustavah zagotovil možnosti totalitarnega nadzora in avtoritarnega vladanja
Between the House of Habsburg and Tito: a look at the Slovenian past 1861–1980
The Second half of the 19th and the entire 20th century was a momentous period of European history and an era which wrought fundamental changes to the social, political, economic and cultural life of what was ultimately to become the Republic of Slovenia, together with the adjacent territories inhabited by ethnic Slovenes. New borders also cut swathes through the lands these people populated. In the aftermath of its 1866 defeat in the War against Italy, Austria ceded Venetia to Italy, thus causing ethnic Slovenes in Slavia Veneta (Beneška Slovenija) to become Italian citizens. A year later, as a consequence of constitutional changes, the Habsburg Empire was transformed into Austria-Hungary Monarchy. In the new dualist state, Slovenes living in Prekmurje and the Porabje were now governed by Hungary, while the majority of the nation remained Austrian subjects. Austria, Hungary and Italy thus came to provide the historical framework for the disparate social, political, economic and cultural development of contemporary ethnic Slovenes living in Central Europe. This period was characterized by the instigation of parliamentary democracy, entrepreneurial incentive, cultural exchange and ethnic friction between Slovenes and the neighbouring nations
Between the House of Habsburg and Tito: a look at the Slovenian past 1861–1980
The Second half of the 19th and the entire 20th century was a momentous period of European history and an era which wrought fundamental changes to the social, political, economic and cultural life of what was ultimately to become the Republic of Slovenia, together with the adjacent territories inhabited by ethnic Slovenes. New borders also cut swathes through the lands these people populated. In the aftermath of its 1866 defeat in the War against Italy, Austria ceded Venetia to Italy, thus causing ethnic Slovenes in Slavia Veneta (Beneška Slovenija) to become Italian citizens. A year later, as a consequence of constitutional changes, the Habsburg Empire was transformed into Austria-Hungary Monarchy. In the new dualist state, Slovenes living in Prekmurje and the Porabje were now governed by Hungary, while the majority of the nation remained Austrian subjects. Austria, Hungary and Italy thus came to provide the historical framework for the disparate social, political, economic and cultural development of contemporary ethnic Slovenes living in Central Europe. This period was characterized by the instigation of parliamentary democracy, entrepreneurial incentive, cultural exchange and ethnic friction between Slovenes and the neighbouring nations
Regionalni vidiki tranzicije
≫Prostor kot vir razlage upošteva vse stvarnosti zgodovine hkrati in vse udeležence v prostorskem okviru: države, družbe, kulture, gospodarstva≪, je zapisal Fernand Braudel v svoji izvrstni analizi o strukturnih spremembah v Evropi med 15. in 18. stoletjem, ki jo je podal v obliki pripovedi o socialnih in gospodarskih spremembah. Skupina hrvaških in slovenskih zgodovinarjev si je v časovnem oziru zadala manj ambiciozen cilj, vendar smo obdržali interdisciplinarni pristop. Na konferenci Regionalni vidiki tranzicije, ki sta jo soorganizirala Inštitut za novejšo zgodovino in Fakulteta za humanistiko Univerze v Novi Gorici, potekala pa je med Tednom UNG 2015, smo 15. oktobra 2015 soočili poglede na prehod iz socializma v kapitalizem in osvetlili specifičen proces tranzicije, ki se razlikuje tako med državami kot tudi znotraj regij v Sloveniji in na Hrvaškem, s čimer smo izpopolnili sivo liso v zgodovinopisju. Pričujoči zbornik je zaokrožena celota uspešnega mednarodnega sodelovanja