Institute of Contemporary History Publishing House OMP
Not a member yet
247 research outputs found
Sort by
Inštitut za novejšo zgodovino: 60 let mislimo preteklost
No full textInštitut za novejšo zgodovino je letos poleti zaznamovala šestdeseta obletnica delovanja. Sredi dela, priprav na jesenske znanstvene prireditve in nastope, tik pred preselitvijo v nove prostore. Šestdesetletnica Inštituta za novejšo zgodovino je pa vendar tista postaja, s katere se je nadvse primerno za več kot le trenutek ozreti nazaj – ne le zaradi zgodovinopisja, ki smo mu poklicno zavezani, pač pa zato, da bi bolje videli naprej. Ni le nostalgija in ne le priložnost za razgrnitev, ovrednotenje in – zakaj ne – popularizacijo svojega dela in dosežkov, pač pa tudi izhodišče, ki nam lahko da ščepec vpogleda v tisto, kar bo prinesla prihodnost, kar bo v hitro spreminjajočem se okolju, tudi v raziskovanju, v humanističnih znanostih, kot je zgodovinopisje, lahko v oporo bodočemu razvoju inštituta, da bo v polni moči in s ponosom nad doseženim pogledal svojo sedemdesetletnico – in bodoče podobne obletnic
»Bili nekoč so lepi časi«: Vsakdanjik v Ljubljani in okolici v času socializma
No full textThe aspects of everyday life in socialism kept changing over the decades, following the development and impacts of industrialisation, urbanisation, modernisation, and the increasing living standard. These as well as certain other social processes inevitably influenced the quality and organisation of life in socialism. The monograph focuses on Ljubljana and its surroundings, belonging to the former municipality of Ljubljana Vič-Rudnik. The area was chosen because of its heterogeneous experience and organisation of everyday life. The social and economic structure of the city and the countryside kept changing throughout the entire period of socialism, in particular as of the 1960s. The monograph presents the historical development of Ljubljana and its rural hinterlands as well as depicts the daily life in socialism in three chosen fields: work and employment, living standard and consumption, and solving the housing and infrastructure challenges. The analysis focuses not only on the life circumstances but also on the motivation, strategies, and practices adopted by people to manage their everyday life and improve their living conditions.Socialistični vsakdanjik je skozi desetletja spreminjal svojo podobo. Sledil je razvoju in učinkom industrializacije, urbanizacije, modernizacije ter višanja življenjske rasti. Ti in še nekateri drugi družbeni procesi so nezadržno vplivali na kakovost in organizacijo življenja v času socializma. Monografija se osredotoča na Ljubljano in njeno okolico, zajeto v okvir nekdanje Občine Ljubljana Vič – Rudnik. Področje je bilo izbrano zaradi svoje raznolikosti v izkušnjah in organizaciji vsakdanjega življenja. Socialna in ekonomska struktura mesta in podeželja sta se spreminjali skozi celo obdobje socializma, predvsem pa od šestdesetih let naprej. Delo ponuja zgodovinski razvoj Ljubljane in njenega podeželskega zaledja, socialistični vsakdanjik pa predstavi na treh izbranih področjih – dela ali zaposlovanja, standarda in potrošnje ter reševanja stanovanjskega vprašanja in infrastrukturnih izzivov. Analiza ni posvečena le življenjskim okoliščinam, temveč tudi motivacijam, strategijam in praksam, ki so jih posamezniki sprejeli za obvladovanje svojega vsakdana in za izboljšanje življenjskih razmer
Inštitut za novejšo zgodovino: 60 let mislimo preteklost
No full textInštitut za novejšo zgodovino je letos poleti zaznamovala šestdeseta obletnica delovanja. Sredi dela, priprav na jesenske znanstvene prireditve in nastope, tik pred preselitvijo v nove prostore. Šestdesetletnica Inštituta za novejšo zgodovino je pa vendar tista postaja, s katere se je nadvse primerno za več kot le trenutek ozreti nazaj – ne le zaradi zgodovinopisja, ki smo mu poklicno zavezani, pač pa zato, da bi bolje videli naprej. Ni le nostalgija in ne le priložnost za razgrnitev, ovrednotenje in – zakaj ne – popularizacijo svojega dela in dosežkov, pač pa tudi izhodišče, ki nam lahko da ščepec vpogleda v tisto, kar bo prinesla prihodnost, kar bo v hitro spreminjajočem se okolju, tudi v raziskovanju, v humanističnih znanostih, kot je zgodovinopisje, lahko v oporo bodočemu razvoju inštituta, da bo v polni moči in s ponosom nad doseženim pogledal svojo sedemdesetletnico – in bodoče podobne obletnic
Mimohod blaga: materialna kultura potrošniške družbe na Slovenskem
No full textSkupnost neke predmoderne vasi, katere prebivalci so imeli v lasti le malo premoženja, naravnost zbledi v primerjavi z današnjo visoko razvito družbo izobilja, ki jo obdajajo rastoče gore reči oziroma predmetov. S tem naraščajočim kopičenjem je povezano spreminjanje odnosa ljudi do reči. V nasprotju s predmoderno vasjo, kamor je večina predmetov dospela kot darilo ali dota in je nato bila posredovana naprej, so reči v modernih družbah večinoma kupljene kot blago na trgu. Če so bile v preteklosti zelo dragocene denimo postelje ali skrinje, ki so prehajale iz generacije v generacijo, nas danes reči, kupljene na trgu, ne spremljajo več skozi tako dolgo časovno obdobje. Če se iztrošijo, pač kupimo nove. Za družbo izobilja je značilno, da se ogromne količine predmetov nato skladiščijo v kartonih, ki jih ljudje hranijo po garažah, lopah, v kleteh ali na podstrešjih. V omarah se najdejo obleke ali čevlji, ki jih njihovi lastniki ali lastnice niso nikoli oblekli oziroma obuli. V družbi izobilja nas skratka obdaja nešteto stvari in tudi sami imamo v lasti nepregledno množico predmetov. Danes smo bolj kot sploh kdaj potrošniki. Identiteta, politika, gospodarstvo in okolje so v osnovi determinirani s tem, kaj in kako konzumiramo. Okus, pojavnost in življenjski stil definirajo, kdo smo (ali hočemo biti) in kako nas vidijo drugi. Potrošnja blaga tvori pomemben motor tako globalne konjunkture kot tudi nacionalnih ekonomij. »Razvita gospodarstva so v dobrem in slabem odvisna od svoje sposobnosti, da z oglaševanjem, oblikovanjem blagovnih znamk in potrošniškimi krediti dosežejo in ohranjajo visok nivo potrošnje.
Slovenci in slovanski svet: Politične slike od včeraj in danes
No full textSlovenians kept encountering the Slavic ideological, political, and social issues, which comprise one of the key European historical topics. In the second half of the 19th century, the outlooks on the ethnographic, linguistic, cultural, historical, political, geographical, and economic circumstances in the Slavic environment started to consolidate. Among other things, political issues and the related developments started attracting notable attention, and their intensity continued in the new century as well.
The diversity of events that took place in the Slavic world and among Slavs in the 20th century points to the intensification of modernity, which eventually led to the first as well as the second global conflict. With regard to the first half of the previous century, which concluded with the onset of World War II, comprehensive imagery of the development of Slavism at the time can be discerned from the individual ideological, social, and political-military dynamics. Focusing on this period allows for the familiarisation with the outlooks of the Slovenian politics on the Slavic issues in the time that represents a considerable research challenge. With regard to this period, the following had to be considered: the important contemporaneous ideological and political principles; violent intrastate changes; the evaluation of Slavism and Slavic countries in the critical international circumstances and during wartime; Slavic historical personalities; and the October revolutionary shift of global historical importance, carried out in the Slavic world. From the viewpoint of the Slovenian and specifically Slavic, i.e. Yugoslav, development, the historical dimensions of the Yugoslav ideological-political and state phenomenon represent a distinctive historiographical challenge, as does the self-evaluation of Slovenians – in the Republic of Slovenia, formed after it had separated itself from the Yugoslav world in 1991.S slovansko idejno, politično in družbeno problematiko, ki je ena od ključnih evropskih zgodovinskih tem, so se na Slovenskem vseskozi srečevali. Poglede na etnografske, jezikovne, kulturne, zgodovinske, politične, zemljepisne in gospodarske razmere v slovanskem okolju so v drugi polovici 19. stoletja začeli zgoščevati. Med drugim je postalo opazno spremljanje političnih vprašanj in z njimi povezanega dogajanja, ki je po intenzivnosti prešlo tudi v novo stoletje.
Raznovrstnost dogajanja v slovanskem svetu in med Slovani v 20. stoletju kaže na stopnjevanost dobe moderne, ki je po prvem vodila še v drugi svetovni spopad. V prvi, z začetkom nove svetovne vojne zamejeni polovici prejšnjega stoletja ponuja skozi posamezne idejne, družbene in političnovojaške dinamike zaokrožene slike tedanjega razvoja slovanstva. Osredinjenje na to obdobje omogoča spoznati poglede slovenske politike na slovansko problematiko v raziskovalno izzivnem času, ki je spočel obravnavo tedanjih pomembnih ideoloških in političnih načel, nasilnih notranjedržavnih sprememb, vrednotenja slovanstva in slovanskih držav v kriznih mednarodnih razmerah in v vojnem času, zgodovinskih slovanskih osebnosti in v slovanskem svetu izvedenega oktobrskega svetovnozgodovinskega revolucionarnega premika. Z vidika slovenskega in specifično slovanskega, to je jugoslovanskega razvoja svojski zgodovinopisni izziv pomenita tudi zgodovinska razsežnost jugoslovanskega idejnopolitičnega in državnega pojava ter vrednostni pogled na Slovence same s seboj – v Republiki Sloveniji, oblikovani z njihovo ločitvijo od jugoslovanskega sveta leta 1991
Inštitut za novejšo zgodovino: 60 let mislimo preteklost
No full textInštitut za novejšo zgodovino je letos poleti zaznamovala šestdeseta obletnica delovanja. Sredi dela, priprav na jesenske znanstvene prireditve in nastope, tik pred preselitvijo v nove prostore. Šestdesetletnica Inštituta za novejšo zgodovino je pa vendar tista postaja, s katere se je nadvse primerno za več kot le trenutek ozreti nazaj – ne le zaradi zgodovinopisja, ki smo mu poklicno zavezani, pač pa zato, da bi bolje videli naprej. Ni le nostalgija in ne le priložnost za razgrnitev, ovrednotenje in – zakaj ne – popularizacijo svojega dela in dosežkov, pač pa tudi izhodišče, ki nam lahko da ščepec vpogleda v tisto, kar bo prinesla prihodnost, kar bo v hitro spreminjajočem se okolju, tudi v raziskovanju, v humanističnih znanostih, kot je zgodovinopisje, lahko v oporo bodočemu razvoju inštituta, da bo v polni moči in s ponosom nad doseženim pogledal svojo sedemdesetletnico – in bodoče podobne obletnic
Mimohod blaga: materialna kultura potrošniške družbe na Slovenskem
No full textSkupnost neke predmoderne vasi, katere prebivalci so imeli v lasti le malo premoženja, naravnost zbledi v primerjavi z današnjo visoko razvito družbo izobilja, ki jo obdajajo rastoče gore reči oziroma predmetov. S tem naraščajočim kopičenjem je povezano spreminjanje odnosa ljudi do reči. V nasprotju s predmoderno vasjo, kamor je večina predmetov dospela kot darilo ali dota in je nato bila posredovana naprej, so reči v modernih družbah večinoma kupljene kot blago na trgu. Če so bile v preteklosti zelo dragocene denimo postelje ali skrinje, ki so prehajale iz generacije v generacijo, nas danes reči, kupljene na trgu, ne spremljajo več skozi tako dolgo časovno obdobje. Če se iztrošijo, pač kupimo nove. Za družbo izobilja je značilno, da se ogromne količine predmetov nato skladiščijo v kartonih, ki jih ljudje hranijo po garažah, lopah, v kleteh ali na podstrešjih. V omarah se najdejo obleke ali čevlji, ki jih njihovi lastniki ali lastnice niso nikoli oblekli oziroma obuli. V družbi izobilja nas skratka obdaja nešteto stvari in tudi sami imamo v lasti nepregledno množico predmetov. Danes smo bolj kot sploh kdaj potrošniki. Identiteta, politika, gospodarstvo in okolje so v osnovi determinirani s tem, kaj in kako konzumiramo. Okus, pojavnost in življenjski stil definirajo, kdo smo (ali hočemo biti) in kako nas vidijo drugi. Potrošnja blaga tvori pomemben motor tako globalne konjunkture kot tudi nacionalnih ekonomij. »Razvita gospodarstva so v dobrem in slabem odvisna od svoje sposobnosti, da z oglaševanjem, oblikovanjem blagovnih znamk in potrošniškimi krediti dosežejo in ohranjajo visok nivo potrošnje.
Dejanja Frankov in drugih na poti v Jeruzalem: Kronika 1. križarske vojne (1096–1099) neznanega avtorja
No full textKo je na cerkvenem zboru v Clermontu 27. novembra 1095 papež Urban II. pozval širšo krščansko skupnost na pomoč kristjanom vzhodne cerkve in k osvoboditvi Jeruzalema, je sprožil plaz množičnih pohodov iz zahodne in srednje Evrope proti Sveti deželi, t. i. križarske vojne, ki so z daljšimi ali krajšimi prekinitvami trajale skoraj dve stoletji in neizbrisno zaznamovale odnose med Evropo, Malo Azijo, Bližnjim in Srednjim Vzhodom. Kot so opazili že nekateri sodobniki, poziv poglavarja zahodne cerkve k sveti vojni ne bi mogel priti ob primernejšem času. Slabe letine zaradi neugodnih vremenskih pojavov, lakote, bolezni, prošnja bizantinskega cesarja Aleksija I. Komnena na pomoč proti turškim Seldžukom, ki so se se po odločilni zmagi v bitki pri Manzikertu (dan. Malazgirt v Turčiji) 26. avgusta 1071 začeli stalno naseljevati v Mali Aziji, nadlegovanja krščanskih romarjev na poti v Palestino, obljuba odveze tistim, ki bi umrli na poti, in tistim, ki bi uspešno prispeli na cilj, je le nekaj dejavnikov, ki so pripadnike vseh slojev takratne fevdalne družbe, med katerimi so mnogi prodali vse svoje imetje, od najrevnejših vernikov do vitezov, grofov, vojvod, menihov, duhovnikov in tudi najvišjih predstavnikov cerkve, vzpodbudili, da so se v verski gorečnosti ali zgolj z željo po plenjenju in osvajanju tujega, podali na dolgo pot. Pri tem so sledili izbranim vodjem, trpeli pomanjkanje, lakoto, vremenske in druge nadloge, se spopadali s Turki, Arabci6 in drugimi ljudstvi, plenili, ropali,doživljali in povzročali razna grozodejstva, na ozemljih, ki so jih končnozasedli pa so nastale samostojne križarske države – nekatere so se obdržaleskoraj dve stoletji7 – in novi verski vojaški redovi
»Bili nekoč so lepi časi«: Vsakdanjik v Ljubljani in okolici v času socializma
No full textThe aspects of everyday life in socialism kept changing over the decades, following the development and impacts of industrialisation, urbanisation, modernisation, and the increasing living standard. These as well as certain other social processes inevitably influenced the quality and organisation of life in socialism. The monograph focuses on Ljubljana and its surroundings, belonging to the former municipality of Ljubljana Vič-Rudnik. The area was chosen because of its heterogeneous experience and organisation of everyday life. The social and economic structure of the city and the countryside kept changing throughout the entire period of socialism, in particular as of the 1960s. The monograph presents the historical development of Ljubljana and its rural hinterlands as well as depicts the daily life in socialism in three chosen fields: work and employment, living standard and consumption, and solving the housing and infrastructure challenges. The analysis focuses not only on the life circumstances but also on the motivation, strategies, and practices adopted by people to manage their everyday life and improve their living conditions.Socialistični vsakdanjik je skozi desetletja spreminjal svojo podobo. Sledil je razvoju in učinkom industrializacije, urbanizacije, modernizacije ter višanja življenjske rasti. Ti in še nekateri drugi družbeni procesi so nezadržno vplivali na kakovost in organizacijo življenja v času socializma. Monografija se osredotoča na Ljubljano in njeno okolico, zajeto v okvir nekdanje Občine Ljubljana Vič – Rudnik. Področje je bilo izbrano zaradi svoje raznolikosti v izkušnjah in organizaciji vsakdanjega življenja. Socialna in ekonomska struktura mesta in podeželja sta se spreminjali skozi celo obdobje socializma, predvsem pa od šestdesetih let naprej. Delo ponuja zgodovinski razvoj Ljubljane in njenega podeželskega zaledja, socialistični vsakdanjik pa predstavi na treh izbranih področjih – dela ali zaposlovanja, standarda in potrošnje ter reševanja stanovanjskega vprašanja in infrastrukturnih izzivov. Analiza ni posvečena le življenjskim okoliščinam, temveč tudi motivacijam, strategijam in praksam, ki so jih posamezniki sprejeli za obvladovanje svojega vsakdana in za izboljšanje življenjskih razmer
The 20th Century Through Historiographies and Textbooks: Chapters From Japan, East Asia, Slovenia and Southeast Europe
No full textThis volume is a product of the four workshops we conducted as part of the Second Bilateral Joint Research Projects between Slovenia and Japan, which took place in Ljubljana and Tokyo from 2014 to 2016 with the financial support of the Slovenian Research Agency and Japan Society for Promotion of Science (JSPS). Our joint research was given the title “A Comparative Analysis of the 20th Century in Slovenia and Japan through Historiography and History Textbooks”