Institute of Contemporary History Publishing House OMP
Not a member yet
247 research outputs found
Sort by
U sjeni politike: Opozicija komunističkoj vlasti u Sloveniji nakon 1945. godine
No full textPitanja o moći i nemoći političke opozicije 1945. godine u Jugoslaviji (a time i u Sloveniji) već su desetljećima stalno mjesto rasprava politički i idejno motiviranih ljudi, koje se uglavnom vode u stručno slabije utemeljenim medijima. Te su rasprave ušle i u historiografiju kojoj mediji u tom, kao ni u brojnim drugim slučajevima, ne posvećuju osobitu pozornost. Jedan od medijski istaknutijih događaja vezanih uz to pitanje u Sloveniji bila je izložba Tamna strana Mjeseca koju je pratio istoimeni zbornik. U uvodniku zbornika pod naslovom Tamna strana Mjeseca: kratka povijest totalitarizma u Sloveniji 1945–1990. Drago Jančar objašnjava da slovenskim komunistima njihov antifašizam ne može biti opravdanje za zločine koje su počinili preuzimajući vlast. On uz to postavlja i jasnu razdjelnicu između dvaju političkih usmjerenja: »Svaki je demokrat antifašist, no svaki antifašist nije samim time i demokrat.
Premog, železnica, terme in pivo: Modernizacija in demografski razvoj Laškega v dolgem 19. stoletju
No full textKnjiga se osredotoča na demografski razvoj in življenje prebivalcev Laškega ter njegove bližnje agrarne okolice v dolgem 19. stoletju, ko so to območje zajeli prvi modernizacijski sunki. Avtorico zanima, kako so modernizacijski procesi, kot je prihod Južne železnice, razvoj premogovništva, industrije in zdraviliškega turizma vplivali na demografski razvoj Laškega v dolgem 19. stoletju in njegovo transformacijo iz polagrarnega trga v urbano naselbino.Raziskava temelji na analizi matičnih knjig, statusa animarum in rezultatov popisov prebivalstva. Z metodami historične demografije avtorica prikaže demografske procese, ki so zajeli Laško. Pri tem se poslužuje tako kvantitativne, kot tudi kvalitativne analize podatkov.Namen knjige je predstaviti vpliv modernizacije na življenjske navade prebivalcev, kot so rodnost, smrtnost, družinske strukture, gostota poselitve in ne nazadnje tudi moralne norme. Teza avtorice je, da so izboljšanje prometnih povezav, nahajališča premoga (kot tedaj najpomembnejšega energetskega vira) ter razvoj industrije in turizma vplivali na modernizacijo in posledično demografski razvoj Laškega in njegovega agrarnega zaledja.V knjigi avtorica med seboj primerja vpliv modernizacije na demografski razvoj prebivalcev trga kot urbane naselbine z demografskim razvojem agrarnega zaledja Laškega. Pri tem pa se v poglobljeni analizi dotakne vseh vidikov življenjskih poti posameznika in skupnosti. Poleg rodnosti in smrtnosti podrobneje analizira okoliščine rojstev, porok in smrti. Podatke podkrepi z raziskavo običajev in navad tako urbanega kot podeželskega prebivalstva v 19. stoletju. Rezultate kvantitativne analizepodatkov mestoma še dodatno ilustrira z zgodbami posameznikov na mikrozgodovinski ravni.V drugem delu knjige avtorica na podlagi analize popisov prebivalstva primerja demografski razvoj in gostoto poselitve Laškega z ostalimi primerljivimi spodnještajerskimi naselbinami v drugi polovici 19. stoletja. Pri tem se osredotoči na vpliv prometnih povezav, energetskih virov in razvoja industrije na demografijo kraja.Avtorica na podlagi podatkov in zgodb, ki jih razkrivajo matične knjige in ostali demografski viri, predstavi vpliv modernizacije na življenje ljudi v večjem spodnještajerskem trgu v 19. stoletju - Laškem
V srcu rimskega imperija: zgodovina slovenskega prostora v antiki do vlade Maksimina Tračana
No full textKnjiga, uvrščena v Zbirko Zgodovinskega časopisa, je \u27dvojčica\u27 knjigi Rajka Bratoža Med Italijo in Ilirikom, ki je izšla leta 2014, in ki obravnava dogodke na območju današnje Slovenije v obdobju pozne antike od vladavine Maksimina Tračana dalje do pripoznanja zgodnjesrednjeveških Slovanov. Kjer se knjiga Med Italijo in Ilirikom prične, se knjiga V srcu rimskega imperija konča, pred tem pa obravnava zgodovino širšega slovenskega prostora od mitoloških začetkov, zaznamovanih z mitom o Diomedu in o Argonavtih, preko kratkega opisa prazgodovinske dobe, do obdobja pričetkov rimskega osvajanja tega prostora v ilirskih in istrskih vojnah in rimskih osvajanj pod Cezarjem ter v ranem imperialnem obdobju. Sledi opis slovenskega območja, razdeljenega med Italijo, Norik in Panonijo pod vladarji julijsko-klavdijske dinastije, preko dogodkov v letu štirih cesarjev in dalje vse do faze severske dinastije ter začetkov krize po njenem propadu. Izvrstna in ne preobsežna knjiga, ki jo odlikuje množica uporabljenih literarnih in epigrafskih virov ter brezhibno uporabljen znanstveni aparat, je namenjena študentom in širši za arheologijo in zgodovino zainteresirani publiki
Pomanjkanje in lakota v Ljubljani med véliko vojno
No full textKnjiga temelji na analizi in sintezi raznolikih virov in literature: časopisnem ter arhivskem gradivu, korespondenci, dnevniških zapisih ter znanstvenih izsledkih domačih in tujih strokovnjakov. Podaja oris preskrbe v Ljubljani pred prvo vojno ter priprave nanjo na ravni monarhije, dežele in mesta, odstira organizacijo preskrbe v kranjskem deželnem stolnem mestu med vojno in prikaže stisko posameznikov v boju z neprikritim pomanjkanjem. Kombinacija kronološko-vsebinskega pristopa poleg številnih dogajanj in stanj, povezanih z vojno in njenimi posledicami, predstavi (nove) strategije preživetja ter pojave spremenjenih (ne le gospodarskih, temveč tudi družbenih) razmer in razmerij.Avtorico sta pri delu vodili predvsem dve izhodišči. Prvo izhodišče raziskave, ki obravnava preskrbo s hrano kot eno najosnovnejših in najnujnejših človekovih potreb, je bila določitev vzrokov za pomanjkanje in lakoto. Drugo izhodišče raziskave pa je bil poskus določitve ločnice med pomanjkanjem živil in lakoto ter prikaz posledic, ki sta jih terjala. Pri tem je avtorica izhajala iz predpostavke, da je med povišanjem umrljivosti zaradi pomanjkanja hrane in boleznimi, ki jih povzroča alispodbuja podhranjenost, nemogoče natančno razlikovati, ker se vzroka velikokrat prepletata.Monografija, ki obravnava razmere v času, ko se je vse, kar se je zgodilo, zgodilo za vojno oziroma zaradi vojne, odstira dve vodilni tezi.Prvič: Pomanjkanje in lakota sta posledica predvidevanj o kratkotrajnem spopadu in nezadostnih priprav na vojno, neučinkovitega delovanja oblasti in nefleksibilnega sistema preskrbe med vojno ter upada produktivnosti zaradi zmanjšanja delovne moči, ki je po eni strani posledica odsotnosti moške delovne sile zaradi mobilizacije, po drugi strani pa ga lahko razložimo tudi s padcem psihofizične kondicije, značilnim za čas izrednih razmer.Drugič: Med vojno in neposredno po njej so Ljubljančane v smrt bolj kot akutne nalezljive bolezni vodili pomanjkanje in lakota oziroma njune posledice. Za Ljubljano zaradi fluktuacije prebivalstva in neohranjenih zdravniških poročil ter statistik ocene smrtnosti neposredno zaradi lakote ali zaradi bolezni, poveznih z njo, ni mogoče precizneje določiti. Interpretacija položaja javnega zdravstva temelji na podatkih iz mrliške knjige ene izmed ljubljanskih župnij. Analiza vpisov pokažeprevladujoče število smrti zaradi pljučnih bolezni, ki so bile v mnogokrat posledica nezdravih življenjskih razmer, podhranjenosti in oslabelosti
Narod - politika - država: Idejnopolitični značaj strank na Slovenskem od konca 19. Do začetka 21. Stoletja
No full textZbrane razprave ponujajo celovit pregled slovenske strankarske zgodovine ter kompleksen vpogled v idejnopolitične in socialnogospodarske nazore posameznih strank in gibanj v časovnem loku od oblikovanja modernih političnih strank konec 19. stoletja ter strankarskopolitične polarizacije v prvi jugoslovanski državi, raznolikih pogledov v Osvobodilni fronti, njenega poenotenja ter uvedbe enostrankarskega sistema po drugi svetovni vojni do obnovitve večstrankarstva in oblikovanja sodobnih političnih strank konec 20. in v začetku 21. stoletja. Pričujoče delo je dragocen in izviren prispevek k poznavanju novejše slovenske politične zgodovine in strankarskega življenja, hkrati pa odstira številna vprašanja o vlogi in delovanju političnih strank danes. Ob dejstvu, da odnos do preteklosti v Sloveniji ostaja v ospredju političnih in strankarskih delitev, lahko pretekle izkušnje pomagajo tudi pri premagovanju izzivov današnjega časa ter morda prispevajo k strpnejšemu in dialoško odprtemu soočanju s slovensko zgodovino
Narod - politika - država: Idejnopolitični značaj strank na Slovenskem od konca 19. Do začetka 21. Stoletja
No full textZbrane razprave ponujajo celovit pregled slovenske strankarske zgodovine ter kompleksen vpogled v idejnopolitične in socialnogospodarske nazore posameznih strank in gibanj v časovnem loku od oblikovanja modernih političnih strank konec 19. stoletja ter strankarskopolitične polarizacije v prvi jugoslovanski državi, raznolikih pogledov v Osvobodilni fronti, njenega poenotenja ter uvedbe enostrankarskega sistema po drugi svetovni vojni do obnovitve večstrankarstva in oblikovanja sodobnih političnih strank konec 20. in v začetku 21. stoletja. Pričujoče delo je dragocen in izviren prispevek k poznavanju novejše slovenske politične zgodovine in strankarskega življenja, hkrati pa odstira številna vprašanja o vlogi in delovanju političnih strank danes. Ob dejstvu, da odnos do preteklosti v Sloveniji ostaja v ospredju političnih in strankarskih delitev, lahko pretekle izkušnje pomagajo tudi pri premagovanju izzivov današnjega časa ter morda prispevajo k strpnejšemu in dialoško odprtemu soočanju s slovensko zgodovino
Narod - politika - država: Idejnopolitični značaj strank na Slovenskem od konca 19. Do začetka 21. Stoletja
No full textZbrane razprave ponujajo celovit pregled slovenske strankarske zgodovine ter kompleksen vpogled v idejnopolitične in socialnogospodarske nazore posameznih strank in gibanj v časovnem loku od oblikovanja modernih političnih strank konec 19. stoletja ter strankarskopolitične polarizacije v prvi jugoslovanski državi, raznolikih pogledov v Osvobodilni fronti, njenega poenotenja ter uvedbe enostrankarskega sistema po drugi svetovni vojni do obnovitve večstrankarstva in oblikovanja sodobnih političnih strank konec 20. in v začetku 21. stoletja. Pričujoče delo je dragocen in izviren prispevek k poznavanju novejše slovenske politične zgodovine in strankarskega življenja, hkrati pa odstira številna vprašanja o vlogi in delovanju političnih strank danes. Ob dejstvu, da odnos do preteklosti v Sloveniji ostaja v ospredju političnih in strankarskih delitev, lahko pretekle izkušnje pomagajo tudi pri premagovanju izzivov današnjega časa ter morda prispevajo k strpnejšemu in dialoško odprtemu soočanju s slovensko zgodovino
Pomanjkanje in lakota v Ljubljani med véliko vojno
No full textKnjiga temelji na analizi in sintezi raznolikih virov in literature: časopisnem ter arhivskem gradivu, korespondenci, dnevniških zapisih ter znanstvenih izsledkih domačih in tujih strokovnjakov. Podaja oris preskrbe v Ljubljani pred prvo vojno ter priprave nanjo na ravni monarhije, dežele in mesta, odstira organizacijo preskrbe v kranjskem deželnem stolnem mestu med vojno in prikaže stisko posameznikov v boju z neprikritim pomanjkanjem. Kombinacija kronološko-vsebinskega pristopa poleg številnih dogajanj in stanj, povezanih z vojno in njenimi posledicami, predstavi (nove) strategije preživetja ter pojave spremenjenih (ne le gospodarskih, temveč tudi družbenih) razmer in razmerij.Avtorico sta pri delu vodili predvsem dve izhodišči. Prvo izhodišče raziskave, ki obravnava preskrbo s hrano kot eno najosnovnejših in najnujnejših človekovih potreb, je bila določitev vzrokov za pomanjkanje in lakoto. Drugo izhodišče raziskave pa je bil poskus določitve ločnice med pomanjkanjem živil in lakoto ter prikaz posledic, ki sta jih terjala. Pri tem je avtorica izhajala iz predpostavke, da je med povišanjem umrljivosti zaradi pomanjkanja hrane in boleznimi, ki jih povzroča alispodbuja podhranjenost, nemogoče natančno razlikovati, ker se vzroka velikokrat prepletata.Monografija, ki obravnava razmere v času, ko se je vse, kar se je zgodilo, zgodilo za vojno oziroma zaradi vojne, odstira dve vodilni tezi.Prvič: Pomanjkanje in lakota sta posledica predvidevanj o kratkotrajnem spopadu in nezadostnih priprav na vojno, neučinkovitega delovanja oblasti in nefleksibilnega sistema preskrbe med vojno ter upada produktivnosti zaradi zmanjšanja delovne moči, ki je po eni strani posledica odsotnosti moške delovne sile zaradi mobilizacije, po drugi strani pa ga lahko razložimo tudi s padcem psihofizične kondicije, značilnim za čas izrednih razmer.Drugič: Med vojno in neposredno po njej so Ljubljančane v smrt bolj kot akutne nalezljive bolezni vodili pomanjkanje in lakota oziroma njune posledice. Za Ljubljano zaradi fluktuacije prebivalstva in neohranjenih zdravniških poročil ter statistik ocene smrtnosti neposredno zaradi lakote ali zaradi bolezni, poveznih z njo, ni mogoče precizneje določiti. Interpretacija položaja javnega zdravstva temelji na podatkih iz mrliške knjige ene izmed ljubljanskih župnij. Analiza vpisov pokažeprevladujoče število smrti zaradi pljučnih bolezni, ki so bile v mnogokrat posledica nezdravih življenjskih razmer, podhranjenosti in oslabelosti
Slovenci in slovanski svet: Politične slike od včeraj in danes
No full textSlovenians kept encountering the Slavic ideological, political, and social issues, which comprise one of the key European historical topics. In the second half of the 19th century, the outlooks on the ethnographic, linguistic, cultural, historical, political, geographical, and economic circumstances in the Slavic environment started to consolidate. Among other things, political issues and the related developments started attracting notable attention, and their intensity continued in the new century as well.
The diversity of events that took place in the Slavic world and among Slavs in the 20th century points to the intensification of modernity, which eventually led to the first as well as the second global conflict. With regard to the first half of the previous century, which concluded with the onset of World War II, comprehensive imagery of the development of Slavism at the time can be discerned from the individual ideological, social, and political-military dynamics. Focusing on this period allows for the familiarisation with the outlooks of the Slovenian politics on the Slavic issues in the time that represents a considerable research challenge. With regard to this period, the following had to be considered: the important contemporaneous ideological and political principles; violent intrastate changes; the evaluation of Slavism and Slavic countries in the critical international circumstances and during wartime; Slavic historical personalities; and the October revolutionary shift of global historical importance, carried out in the Slavic world. From the viewpoint of the Slovenian and specifically Slavic, i.e. Yugoslav, development, the historical dimensions of the Yugoslav ideological-political and state phenomenon represent a distinctive historiographical challenge, as does the self-evaluation of Slovenians – in the Republic of Slovenia, formed after it had separated itself from the Yugoslav world in 1991.S slovansko idejno, politično in družbeno problematiko, ki je ena od ključnih evropskih zgodovinskih tem, so se na Slovenskem vseskozi srečevali. Poglede na etnografske, jezikovne, kulturne, zgodovinske, politične, zemljepisne in gospodarske razmere v slovanskem okolju so v drugi polovici 19. stoletja začeli zgoščevati. Med drugim je postalo opazno spremljanje političnih vprašanj in z njimi povezanega dogajanja, ki je po intenzivnosti prešlo tudi v novo stoletje.
Raznovrstnost dogajanja v slovanskem svetu in med Slovani v 20. stoletju kaže na stopnjevanost dobe moderne, ki je po prvem vodila še v drugi svetovni spopad. V prvi, z začetkom nove svetovne vojne zamejeni polovici prejšnjega stoletja ponuja skozi posamezne idejne, družbene in političnovojaške dinamike zaokrožene slike tedanjega razvoja slovanstva. Osredinjenje na to obdobje omogoča spoznati poglede slovenske politike na slovansko problematiko v raziskovalno izzivnem času, ki je spočel obravnavo tedanjih pomembnih ideoloških in političnih načel, nasilnih notranjedržavnih sprememb, vrednotenja slovanstva in slovanskih držav v kriznih mednarodnih razmerah in v vojnem času, zgodovinskih slovanskih osebnosti in v slovanskem svetu izvedenega oktobrskega svetovnozgodovinskega revolucionarnega premika. Z vidika slovenskega in specifično slovanskega, to je jugoslovanskega razvoja svojski zgodovinopisni izziv pomenita tudi zgodovinska razsežnost jugoslovanskega idejnopolitičnega in državnega pojava ter vrednostni pogled na Slovence same s seboj – v Republiki Sloveniji, oblikovani z njihovo ločitvijo od jugoslovanskega sveta leta 1991
Mimohod blaga: materialna kultura potrošniške družbe na Slovenskem
No full textSkupnost neke predmoderne vasi, katere prebivalci so imeli v lasti le malo premoženja, naravnost zbledi v primerjavi z današnjo visoko razvito družbo izobilja, ki jo obdajajo rastoče gore reči oziroma predmetov. S tem naraščajočim kopičenjem je povezano spreminjanje odnosa ljudi do reči. V nasprotju s predmoderno vasjo, kamor je večina predmetov dospela kot darilo ali dota in je nato bila posredovana naprej, so reči v modernih družbah večinoma kupljene kot blago na trgu. Če so bile v preteklosti zelo dragocene denimo postelje ali skrinje, ki so prehajale iz generacije v generacijo, nas danes reči, kupljene na trgu, ne spremljajo več skozi tako dolgo časovno obdobje. Če se iztrošijo, pač kupimo nove. Za družbo izobilja je značilno, da se ogromne količine predmetov nato skladiščijo v kartonih, ki jih ljudje hranijo po garažah, lopah, v kleteh ali na podstrešjih. V omarah se najdejo obleke ali čevlji, ki jih njihovi lastniki ali lastnice niso nikoli oblekli oziroma obuli. V družbi izobilja nas skratka obdaja nešteto stvari in tudi sami imamo v lasti nepregledno množico predmetov. Danes smo bolj kot sploh kdaj potrošniki. Identiteta, politika, gospodarstvo in okolje so v osnovi determinirani s tem, kaj in kako konzumiramo. Okus, pojavnost in življenjski stil definirajo, kdo smo (ali hočemo biti) in kako nas vidijo drugi. Potrošnja blaga tvori pomemben motor tako globalne konjunkture kot tudi nacionalnih ekonomij. »Razvita gospodarstva so v dobrem in slabem odvisna od svoje sposobnosti, da z oglaševanjem, oblikovanjem blagovnih znamk in potrošniškimi krediti dosežejo in ohranjajo visok nivo potrošnje.