Institute of Contemporary History Publishing House OMP
Not a member yet
247 research outputs found
Sort by
Prva partizanska pomlad: razvoj slovenskih partizanskih čet leta 1942
No full textMonografija Prva partizanska pomlad predstavlja analitičen vpogled avtorjevega raziskovanja enega od ključnih obdobij v razvoju odporniškega gibanja in zlasti partizanske vojske, njegove oborožene formacije. Spomladi 1942 je namreč odporniško gibanje v Sloveniji pridobilo glavno oporišče v po Italiji anektirani Ljubljanski pokrajini, kar je ostala ena od stalnic vse do konca vojne. Avtor je v smiselno oblikovanih poglavjih prikazal zimsko obdobje prezimovanja, obnovitev partizanskih enot zgodaj spomladi 1942, njihovo rast in formacijski razvoj v Ljubljanski pokrajini in hkratno počasno obnovo in stagnacijo v preostalih slovenskih pokrajinah. Ker je vodstvo odporniškega gibanja nastajajočim partizanskim enotam hkrati zadalo ambiciozen načrt izbojevanja osvobojenega ozemlja v celotni Gorenjski in tudi vztrajalo, ne glede na neugodne okoliščine, pri njegovi uresničitvi, avtor pokaže soodvisno učinkovanje obeh ciljev ter posledice za razvoj partizanske vojske.Dr. Vladimir Prebilič
Monografija nam predstavlja razmah partizanskega gibanja spomladi in poleti 1942 v Ljubljanski pokrajini. Osredotoča se na eno ključnih obdobij v razvoju odporniškega gibanja na Slovenskem, zlasti njegove oborožene formacije, partizanske vojske. Avtor je poglavja v monografiji smiselno oblikoval in prikazal zimsko obdobje prezimovanja partizanskih enot, obnovitev partizanskih enot spomladi 1942, njihov razvoj in razmah v Ljubljanski pokrajini ter sočasno obnovo in rast v preostalih slovenskih pokrajinah. Monografija se odlično dopolnjuje tudi s strukturno analizo borcev nekaterih partizanskih enot, ki jo je avtor pripravil s pomočjo moštvenih seznamov nekaterih enot. Avtor je monografijo zasnoval na primarnih arhivskih virih, ki se dobro dopolnjujejo s številnimi spominskimi viri.Dr. Blaž Torka
From dreams of "a second Switzerland" to capitalism without a human face: The Path to Economic Independence and Slovenian Economic Transition
No full textThree decades of an independent state are certainly a long enough period to give an opinion on the transition process, which formally ended with the country’s accession to the EU, even from a historical point of view. Until its formal conclusion, the Slovenian economic transition was described primarily as a story of success, but the period after 2004 was marked by everything but positive opinions and assessments. The book discusses the central processes of economic transition, which changed Slovenia’s economic structure, strengthening and modernizing it to such an extent that the country was able to catch up with the developed world much more quickly. The aims of the author’s historical search and inquiry are the path to transition, Slovenia’s entry into various international integrations, macroeconomic stabilization, privatization, and economic restructuring. He also sheds light on the issue of regional development and identifies the reasons why the intended reduction of interregional disparities did not take place in the period under examination. Special attention is paid to economic crime, which caused enormous financial damage to citizens, companies, and the state as a whole. In a substantiated narrative, the author also presents the characteristics and achievements of the process of economic transformation in Croatia, Serbia, the Czech Republic, Hungary, and Poland.
Copublished by Inštitut za novejšo zgodovino and Slovenska matica.Tri desetletja samostojne države so vsekakor doba, ko lahko podamo mnenje o tranzicijskem procesu, ki se je na formalni ravni končal z vstopom v EU, tudi z zgodovinskega gledišča. Če se je vse do formalnega zaključka slovensko gospodarsko tranzicijo označevalo zlasti kot zgodbo o uspehu, so po letu 2004 v ospredje vse bolj stopala vse prej kot pozitivna mnenja in ocene. Knjiga obravnava osrednje procese gospodarske tranzicije, ki so spremenili gospodarsko sestavo, jo učvrstili in posodobili do te mere, da je slovensko gospodarstvo lahko hitreje dohitevalo razviti svet. Cilji avtorjevega zgodovinskega iskanja in spraševanja so pot v tranzicijo, vstopanje Slovenije v različne mednarodne integracije, makroekonomska stabilizacija, privatizacija in prestrukturiranje gospodarstva. Osvetli tudi problematiko regionalnega razvoja in razloge, zaradi katerih v obravnavanem obdobju ni prišlo do zmanjševanja medregionalnih razlik. Posebno pozornost namenja tudi gospodarski kriminaliteti, ki je tako posameznikom, kot podjetjem in državi povzročala veliko škode. Avtor v argumentirani pripovedi predstavi tudi značilnosti in dosežke procesa gospodarske preobrazbe v Srbiji ter na Hrvaškem, Češkem, Madžarskem in Poljskem.
Slovensko zgodovinopisje je (bilo) tradicionalno usmerjeno v proučevanje politične zgodovine. Problematike gospodarske, kulturne, socialne, diplomatske, lokalne, »gender study« … zgodovine so dolgo ostajale na robu historičnega raziskovanja. Tak položaj se je v zadnjih nekaj desetletij temeljito spremenil. Zgodovinarji se danes lotevajo široke paleta tem, vedno bolj tudi gospodarskih. Eden takih raziskovalcev je tudi Aleksander Lorenčič, ki se je lotil teme iz gospodarske zgodovinenajnovejšega časa, tako rekoč iz »časa, ki ga živimo«. (Iz recenzije red. prof. dr. Dušana Nećaka)Aleksander Lorenčič v knjigi celovito prikazuje tranzicijo, turbulence, vzpone in padce slovenskega gospodarstva v tridesetih letih obstoja samostojne države. Ugotavlja, da je bilo pričakovanje o kapitalizmu po meri človeka, če parafraziramo izraz iz socialističnih časov, žal utopija. Po drugi strani pa so bili osamosvojitev Slovenije, mednarodno priznanje in vstopi v različne mednarodne integracije vključno z EU, veliki dosežki. (Iz recenzije dr. Jureta Gašpariča)
Sozaložnika Inštitut za novejšo zgodovino and Slovenska matica
Časopisje na Primorskem v letih 1941-1945 in njegova propagandna funkcija
No full textČasopisna propaganda na Slovenskem, kljub nekaterim posamičnim temeljnim delom, še vedno ni pregledno in sistematično obdelana. Doslej so bili podrobno predstavljeni nekateri posamezni časopisi, ki so v letih 1941–1945 izhajali v osrednji Sloveniji, medtem ko je časopisje Primorske1 ostalo, z izjemo Partizanskega dnevnika, pravzaprav neraziskano. Dosedanje raziskave obravnavane tematike se sicer tudi v širšem slovenskem prostoru niso usmerjale na specifiko idejnih vsebin propagande, kjer bi komparativno soočali ključne propagandne ideje vseh vpletenih strani, ki so se v tem prostoru srečale idejno, ideološko, politično in vojaško: nacistične Nemčije, fašistične Italije, slovenskih domobrancev in slovenskega odporniškega gibanja. V prvih dveh primerih je šlo za spopad na globalni ideološki ravni, v primeru domobranstva in partizanstva pa za spopad za monopol znotraj nacionalne skupnosti. Oba sta znotraj propagandnega okvira potekala z različnimi strategijami prisvajanja zgodovine, umetnosti, kulture itd
Red mrtvaške glave pod Alpami: Enote in ustanove Waffen-SS na Slovenskem med drugo svetovno vojno
No full textKnjiga Red mrtvaške glave pod Alpami: Enote in ustanove Waffen-SS na Slovenskem med drugo svetovno vojno je prvo zgodovinopisno delo, ki se ukvarja s prisotnostjo enot in ustanov Waffen-SS na slovenskem etničnem ozemlju v času druge svetovne vojne. Waffen-SS je bila paravojaška organizacija nemške nacistične stranke, ki je bila med vojno obravnavana kot četrta veja nemških oboroženih sil.V prvem delu se bralec seznani s splošno zgodovino Waffen-SS, ki sega od ustanovitve nacistične stranke in se konča z nemškim porazom leta 1945, ter hkrati dobi vpogled v kompleksni sistem organizacije Waffen-SS, kar omogoča lažje razumevanje dotične tematike.Osrednji, drugi del je namenjen predstavitvi različnih enot in ustanov Waffen-SS, ki so delovale na območju današnje Slovenije kot zamejske Slovenije (Italija, Avstrija) in so bile v stiku z narodnoosvobodilnim gibanjem. Pregled deležnikov Waffen-SS razkriva množico različnih enot in ustanov, različnih specialnosti in kvalitete. Nekatere so zagotavljale le podporo drugim enotam oz. pripadnikom (npr. esesovska vojaška bolnišnica), druge so bile namenjene le varovanju objektov, infrastrukture(npr. esesovska poštna zaščita), medtem ko so bile tretje dejansko uporabljene v bojih proti partizanom. Zadnjo skupino predstavljajo enote Waffen-SS, ki so le prečkale slovensko ozemlje.Tretji del knjige sestavlja poskus pregleda pripadnikov Waffen-SS, ki so bili slovenskega rodu oz. so se rodili na ozemlju Slovenije. Sem sodijo tako zamejski Slovenci, pripadniki nemške manjšine iz Slovenije kot Slovenci. Njihove življenjske zgodbe razkrivajo različne vzroke za vstop v Waffen-SS, ki segajo od prostovoljnega vstopa zaradi ideološkega-nacionalističnega nazora do prisilne mobilizacije.Knjiga Red mrtvaške glave pod Alpami: Enote in ustanove Waffen-SS na Slovenskem med drugo svetovno vojno predstavlja pomembno dopolnitev v slovenskem vojaškem zgodovinopisju druge svetovne vojne, saj analizira medvojno dogajanje, ki do sedaj ni bilo podvrženo temeljiti obravnavi
U sjeni politike: Opozicija komunističkoj vlasti u Sloveniji nakon 1945. godine
No full textPitanja o moći i nemoći političke opozicije 1945. godine u Jugoslaviji (a time i u Sloveniji) već su desetljećima stalno mjesto rasprava politički i idejno motiviranih ljudi, koje se uglavnom vode u stručno slabije utemeljenim medijima. Te su rasprave ušle i u historiografiju kojoj mediji u tom, kao ni u brojnim drugim slučajevima, ne posvećuju osobitu pozornost. Jedan od medijski istaknutijih događaja vezanih uz to pitanje u Sloveniji bila je izložba Tamna strana Mjeseca koju je pratio istoimeni zbornik. U uvodniku zbornika pod naslovom Tamna strana Mjeseca: kratka povijest totalitarizma u Sloveniji 1945–1990. Drago Jančar objašnjava da slovenskim komunistima njihov antifašizam ne može biti opravdanje za zločine koje su počinili preuzimajući vlast. On uz to postavlja i jasnu razdjelnicu između dvaju političkih usmjerenja: »Svaki je demokrat antifašist, no svaki antifašist nije samim time i demokrat.
Premog, železnica, terme in pivo: Modernizacija in demografski razvoj Laškega v dolgem 19. stoletju
No full textKnjiga se osredotoča na demografski razvoj in življenje prebivalcev Laškega ter njegove bližnje agrarne okolice v dolgem 19. stoletju, ko so to območje zajeli prvi modernizacijski sunki. Avtorico zanima, kako so modernizacijski procesi, kot je prihod Južne železnice, razvoj premogovništva, industrije in zdraviliškega turizma vplivali na demografski razvoj Laškega v dolgem 19. stoletju in njegovo transformacijo iz polagrarnega trga v urbano naselbino.Raziskava temelji na analizi matičnih knjig, statusa animarum in rezultatov popisov prebivalstva. Z metodami historične demografije avtorica prikaže demografske procese, ki so zajeli Laško. Pri tem se poslužuje tako kvantitativne, kot tudi kvalitativne analize podatkov.Namen knjige je predstaviti vpliv modernizacije na življenjske navade prebivalcev, kot so rodnost, smrtnost, družinske strukture, gostota poselitve in ne nazadnje tudi moralne norme. Teza avtorice je, da so izboljšanje prometnih povezav, nahajališča premoga (kot tedaj najpomembnejšega energetskega vira) ter razvoj industrije in turizma vplivali na modernizacijo in posledično demografski razvoj Laškega in njegovega agrarnega zaledja.V knjigi avtorica med seboj primerja vpliv modernizacije na demografski razvoj prebivalcev trga kot urbane naselbine z demografskim razvojem agrarnega zaledja Laškega. Pri tem pa se v poglobljeni analizi dotakne vseh vidikov življenjskih poti posameznika in skupnosti. Poleg rodnosti in smrtnosti podrobneje analizira okoliščine rojstev, porok in smrti. Podatke podkrepi z raziskavo običajev in navad tako urbanega kot podeželskega prebivalstva v 19. stoletju. Rezultate kvantitativne analizepodatkov mestoma še dodatno ilustrira z zgodbami posameznikov na mikrozgodovinski ravni.V drugem delu knjige avtorica na podlagi analize popisov prebivalstva primerja demografski razvoj in gostoto poselitve Laškega z ostalimi primerljivimi spodnještajerskimi naselbinami v drugi polovici 19. stoletja. Pri tem se osredotoči na vpliv prometnih povezav, energetskih virov in razvoja industrije na demografijo kraja.Avtorica na podlagi podatkov in zgodb, ki jih razkrivajo matične knjige in ostali demografski viri, predstavi vpliv modernizacije na življenje ljudi v večjem spodnještajerskem trgu v 19. stoletju - Laškem
Red mrtvaške glave pod Alpami: Enote in ustanove Waffen-SS na Slovenskem med drugo svetovno vojno
No full textKnjiga Red mrtvaške glave pod Alpami: Enote in ustanove Waffen-SS na Slovenskem med drugo svetovno vojno je prvo zgodovinopisno delo, ki se ukvarja s prisotnostjo enot in ustanov Waffen-SS na slovenskem etničnem ozemlju v času druge svetovne vojne. Waffen-SS je bila paravojaška organizacija nemške nacistične stranke, ki je bila med vojno obravnavana kot četrta veja nemških oboroženih sil.V prvem delu se bralec seznani s splošno zgodovino Waffen-SS, ki sega od ustanovitve nacistične stranke in se konča z nemškim porazom leta 1945, ter hkrati dobi vpogled v kompleksni sistem organizacije Waffen-SS, kar omogoča lažje razumevanje dotične tematike.Osrednji, drugi del je namenjen predstavitvi različnih enot in ustanov Waffen-SS, ki so delovale na območju današnje Slovenije kot zamejske Slovenije (Italija, Avstrija) in so bile v stiku z narodnoosvobodilnim gibanjem. Pregled deležnikov Waffen-SS razkriva množico različnih enot in ustanov, različnih specialnosti in kvalitete. Nekatere so zagotavljale le podporo drugim enotam oz. pripadnikom (npr. esesovska vojaška bolnišnica), druge so bile namenjene le varovanju objektov, infrastrukture(npr. esesovska poštna zaščita), medtem ko so bile tretje dejansko uporabljene v bojih proti partizanom. Zadnjo skupino predstavljajo enote Waffen-SS, ki so le prečkale slovensko ozemlje.Tretji del knjige sestavlja poskus pregleda pripadnikov Waffen-SS, ki so bili slovenskega rodu oz. so se rodili na ozemlju Slovenije. Sem sodijo tako zamejski Slovenci, pripadniki nemške manjšine iz Slovenije kot Slovenci. Njihove življenjske zgodbe razkrivajo različne vzroke za vstop v Waffen-SS, ki segajo od prostovoljnega vstopa zaradi ideološkega-nacionalističnega nazora do prisilne mobilizacije.Knjiga Red mrtvaške glave pod Alpami: Enote in ustanove Waffen-SS na Slovenskem med drugo svetovno vojno predstavlja pomembno dopolnitev v slovenskem vojaškem zgodovinopisju druge svetovne vojne, saj analizira medvojno dogajanje, ki do sedaj ni bilo podvrženo temeljiti obravnavi
Časopisje na Primorskem v letih 1941-1945 in njegova propagandna funkcija
No full textČasopisna propaganda na Slovenskem, kljub nekaterim posamičnim temeljnim delom, še vedno ni pregledno in sistematično obdelana. Doslej so bili podrobno predstavljeni nekateri posamezni časopisi, ki so v letih 1941–1945 izhajali v osrednji Sloveniji, medtem ko je časopisje Primorske1 ostalo, z izjemo Partizanskega dnevnika, pravzaprav neraziskano. Dosedanje raziskave obravnavane tematike se sicer tudi v širšem slovenskem prostoru niso usmerjale na specifiko idejnih vsebin propagande, kjer bi komparativno soočali ključne propagandne ideje vseh vpletenih strani, ki so se v tem prostoru srečale idejno, ideološko, politično in vojaško: nacistične Nemčije, fašistične Italije, slovenskih domobrancev in slovenskega odporniškega gibanja. V prvih dveh primerih je šlo za spopad na globalni ideološki ravni, v primeru domobranstva in partizanstva pa za spopad za monopol znotraj nacionalne skupnosti. Oba sta znotraj propagandnega okvira potekala z različnimi strategijami prisvajanja zgodovine, umetnosti, kulture itd
Lovorovi gozdovi in krompir: Prešernov kult v socializmu
No full textPopotnik, ki se odloči, da bo obiskal Kranj, se v mestu ne more izogniti srečanju s pesnikom dr. Francetom Prešernom. Naleti lahko na njegovo ulico, hišo, spominski gaj in grob, po ulicah, trgih in v javnih prostorih ga spremljajo pesnikovi portreti in kipi, opazi lahko ustanove, ki se dičijo s pesnikovim imenom. Še bolj je pesniku izpostavljen turist, ki Kranj obišče za kulturni praznik, ko je v mestu organiziran Prešernov smenj. Tega dne lahko po mestu prisluhne recitacijam pesmi, brezplačno lahko obišče mestne muzeje, srečati utegne predstavnike oblasti, ki pred pesnikov grob hitijo polagat vence, naleti pa lahko celo na samega ≫Prešerna≪, ki se sprehaja po mestu. Kljub temu lahko obiskovalec, po možnosti pokrit s pravkar kupljenim kartonastim cilindrom, opazi tudi, da vse dogajanje ni zgolj in samo kulturne narave. Nasprotno: zdi se, da se – četudi je na vsakem koraku mogoče poslušati pogovore o kulturi in Prešernu – stari del Kranja ob osmem februarju bolj kot ne preobrazi v velikansko stojnico, kjer se na številne inovativne načine trži in prodaja pesnikovo življenje ter delo. Ne bomo pretiravali, če trdimo, da je Prešeren postal kranjska in tudi slovenska blagovna znamka, ki kljub poskusom uveljavljanja nekaterih novih vsebin ostaja kulturni simbol par excellence, zato se ga splača tržiti. Morda se ob tem zastavijo vprašanja: kdaj se je pravzaprav začela komodifikacija Prešerna? Je kdaj obstajal čas, ko je bil pesnik v javnosti obravnavan ne kot blago ali oddaljena kulturna veličina, ampak kot običajni smrtnik z napakami, ki je pisal izjemne pesmi? Zakaj danes na Prešerna gledamo tako, kot pač gledamo, in zakaj z njim ravnamo tako, kot pač ravnamo
Tu se ne bo nikoli več šivalo: Doživljanja izgube dela in propada tovarne
No full textKnjiga se osredotoči na pripovedi o doživljanju izgube dela in propada tovarne na primeru oblačilne tovarne Mura v Prekmurju. Avtorico zanimajo subjektivne pripovedi ljudi, ki so vzpon in propad tovarne doživljali na lastni koži. Mura je primer uspešne tovarne, ki je vzpostavljala in sooblikovala specifične družbene odnose in razmerja ter globoko zaznamovala regijo in več generacij ljudi. Stečaj tovarne je pomenil več od finančne izgube oziroma izgube delovnega mesta. Šlo je za osebno in družbeno izgubo: izgubo dostojanstva in lastne vrednosti, družbenega prepoznanja in položaja v družbi.Namen knjige je pokazati na intimna in družbena izkustva ekonomskih preoblikovanj. Travmatična izkušnja Murinih ljudi je bila namreč tako intimna kot družbena, pa čeprav je niso izkusili vsi enako. Teza avtorice je, da so bile pripovedi industrijskih delavk in delavcev v samoodgovorni družbi tržne racionalnosti individualizirane. Njihova strukturna zaznamovanost ni bila zgolj utišana. Bila je neprepoznana s strani širše družbe in pogosto tudi delavk in delavcev samih. Pripovedi so zato ostajale na ravni telesnega, občutenega in verbalno neartikuliranega. Ne glede na medijsko odmevnost stečaja Mure za poglobljeno razumevanje doživljanja industrijskih delavk in delavcev v postsocialistični Sloveniji ni bilo zanimanja.Avtorica se v knjigi sklicuje tudi na izkušnje delavk in delavcev ter drugih služb v nekaterih drugih tekstilnih tovarnah v Sloveniji. Doživljanja razlaga v povezavi z zgodovinskimi procesi (socialistično industrijsko modernizacijo) in neoliberalnim preoblikovanjem - v okviru spremenjenih pogojev dela, industrijskih razmerij in odnosov, a hkrati tudi socialnih in zdravstvenih politik, družbenih reprezentacij in ideoloških preoblikovanj.Knjiga se z etnografskim gradivom pridružuje mednarodnim študijam, ki raziskujejo družbene pomene industrijskega dela in družbena mesta industrijskih delavk ter delavcev v preteklih industrijskih modernizacijskih metanarativih kot tudi družbena in intimna doživljanja deindustrializacije. Knjiga je interdisciplinarno zasnovana, saj povezuje antropologijo in zgodovino, noviteta knjige pa je v njenem analitičnem fokusu, ki je na telesnih in psiholoških občutjih izgube dela in tovarne ljudi.
Avtorica skozi pripovedi ljudi ugotavlja, kako močno so izkušnje dela, tovarne in stečaja zarezale v ljudi na telesni, osebni in družbeni ravni