Institute of Contemporary History Publishing House OMP
Not a member yet
247 research outputs found
Sort by
Slovensko nacionalno vprašanje med drugo svetovno vojno
No full textThe paper deals with the role of ports of the Adriatic Sea in the history of the Central European area. It singles out the importance of Trieste in various periods of time and the strategic geo-political and economic forces that changed significantly the role and character of the port of Trieste after the end of the first world war. The flows of goods were reoriented away from the Adriatic Sea, as the ports at the Atlantic coast in Germany and the Netherlands gained importance.Pričujoča knjiga je rezultat večletnega raziskovalnega dela, ki ga – ob drugih raziskovalnih temah – izvajam na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani, njegove izsledke pa sem sproti objavljal v znanstvenih revijah oziroma predstavil na znanstvenih srečanjih. V knjigi obravnavana problematika reševanja bodočega državnopravnega okvira Slovenije med drugo svetovno vojno in s tem povezanega slovenskega nacionalnega vprašanja predstavlja tematiko, ki je imela v vseh obdobjih slovenske novejše zgodovine pomembno mesto. Kljub temu da je bilo to eno od osrednjih vprašanj problematike druge svetovne vojne na Slovenskem, po ideološki sprostitvi in padcu komunizma konec osemdesetih let ta problem ni bil v središču pozornosti slovenske strokovne pa tudi ne širše javnosti. Zasenčila so ga druga vprašanja, ki so se zdela pomembnejša in aktualnejša, morda pa tudi pripravnejša v oživljenem kulturnobojnem ozračju, ki je na Slovenskem zavladalo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Po drugi strani velja opozoriti, da se vprašanja, ki jih obravnava pričujoča knjiga, na prvi pogled verjetno tudi niso zdela preveč vznemirljiva in sporna, da bi jih bilo potrebno na novo osvetliti. Kljub temu, da se je v Sloveniji v času okupacije med letoma 1941–1945 razvnel tudi notranji spopad med dvema taboroma (Osvobodilno fronto pod vodstvom komunistov in protirevolucijo) in da je med njima vladala nespravljivost, se je tekom okupacije razvil na obeh straneh v bistvu zelo podoben narodnopolitični program. Ta je še vedno bil Zedinjena Slovenija, nepresežen narodnopolitični ideal iz leta pomladi narodov 1848, v federativno obnovljeni in razširjeni jugoslovanski državi. Ob teh v slovenskem zgodovinopisju že uveljavljenih ugotovitvah pa podrobnejša razčlemba dilem, ki so se pojavljale pri oblikovanju narodnopolitičnih programov – te so bile dostikrat prezrte oziroma včasih celo namenoma zamolčane – kaže celotno problematiko v nekoliko drugačni podobi kot smo jo bili doslej vajeni. Razkrije se nam, da so se v obeh med vojno sprtih taborih (v protirevolucionarnem velja to le za katoliško stran) pojavljale najrazličnejše dileme in predlogi, povezani z vprašanjem bodočega državnopravnega Slovenije (povezovanje na Balkan ali v Srednjo Evropo), tako da sprejetje jugoslovanskega državnega okvira ni bilo povsem samoumevno kot bi lahko sklepali na podlagi dosedanjih raziskav. Pot do odločitve za jugoslovanski državni okvir je bila pri obeh taborih sicer samosvoja, toda za obe strani velja, da je bila kompleksna in protislovna
Mitsko in stereotipno v slovenskem pogledu na zgodovino: Zbornik 33. zborovanja Zveze zgodovinskih društev Slovenije Kranj 11. - 21. oktober 2006
No full textZbornik 33. zborovanja Zveze zgodovinskih društev Slovenije Kranj 11. - 21. oktober 200
Na poti v moderno: poglavja iz zgodovine evropskega in slovenskega liberalizma 19. in 20. stoletja
No full textThe paper deals with a genesis of economic and political integrations after the second world war. After explaining the original situation and reasons, the author deals with some concrete examples of European integrations, with a special emphasis on economic and social aspects.V razpravi avtor obravnava genezo ekonomskih in političnih integracij v Evropi po drugi svetovni vojni. Po pojasnitvi izhodiščnih razmer in razlogov preide na obravnavo konkretnih oblik povezovanja v evropskih okvirih, s posebnim poudarkom na ekonomskih in socialnih vidikih
Boj za sveti zakon: Prizadevanja za reformo poročnega prava od 18. stoletja do druge svetovne vojne
No full textNačelo absolutne nerazvezljivosti izvršenega zakramentalnega zakona, ki ga je formulirala sholastična teologija visokega srednjega veka in ki je našlo svojo pravno obliko v kanonistiki, je dobilo hud udarec z nastopom reformacije. Reformacija, ki je ponovno preverjala ≫svetost, trajnost in sporazumnost≪ poroke, je pomembno prispevala k temu, ≫da cerkev ni imela več toliko moči nad zakonsko zvezo, in sicer tako, daje desakralizirala poroko, nastopila proti koncilom, ki so sprejemali odločitve v nasprotju z zapisano božjo besedo, in zmanjšala vpliv prejšnjih cerkvenih sodišč. Tako je odprla vrata bolj sekularizirani različici zakona. Bolj natančno, omogočila je, čeprav sprva z omejitvami, ločitev in ponovno poroko, postavila trdne meje duhovnemu sorodstvu, vsaj kolikor je oviralo poroko, zelo zmanjšala obseg prepovedanih sorodstvenih stopenj tako za krvne sorodnike kakor za tiste v svaštvu in se otresla celotnega sistema spregledov.
Na poti v moderno: poglavja iz zgodovine evropskega in slovenskega liberalizma 19. in 20. stoletja
No full textThe paper deals with a genesis of economic and political integrations after the second world war. After explaining the original situation and reasons, the author deals with some concrete examples of European integrations, with a special emphasis on economic and social aspects.V razpravi avtor obravnava genezo ekonomskih in političnih integracij v Evropi po drugi svetovni vojni. Po pojasnitvi izhodiščnih razmer in razlogov preide na obravnavo konkretnih oblik povezovanja v evropskih okvirih, s posebnim poudarkom na ekonomskih in socialnih vidikih
Regionalni vidiki slovenske zgodovine: Zbornik referatov XXXI. zborovanja slovenskih zgodovinarjev
No full textRegionalni vidiki slovenske zgodovine. Zbornik referatov XXXI. zborovanja slovenskih zgodovinarjev, ki je potekalo v Mariboru od 10-12. oktobra 2002
Koroški plebiscit 1920: poskus enciklopedične razlage gesla o koroškem plebiscitu
No full textZaradi svojih naravnih (zemljepisnih) danosti se je ozemlje današnje Koroške v teku zgodovine že od najstarejše zgodovine ponovno sestavljalo v politično in upravno skupnost - entiteto. V času preseljevanja narodov so se tukaj naselili Slovani (predhodniki današnjih Slovencev). Iz koroškega Sveškega polja navzven se je v 7. stoletju izvršilo oblikovanje slovanske države Karantanije (Claudia Frass-Ehrfeld). S postopnim pokristjanjenjem s severa in v protiavarskih zavezništvih z Bavarci se je širil vpliv in nato tudi nadoblast sosednje germanske Bavarske, ko je ta 772 premagala uporne Karantance ("Tassilo Carenthanos vicit”). Konec osmega stoletja postane Karantanija skupaj z Bavarsko vazalna država imperija Karla Velikega. V letu 976 je Karantanija znotraj Rimskega cesarstva ločena od Bavarske in povzdignjena v vojvodino Koroško. Ta postane 1335 dedni fevd hiše Habsburgov in to ostane do razpada njihove monarhije Avstro-Ogrske 1918
Otokar Rybář v dunajskem parlamentu: 2. del
No full textRybärevo politiko v dunajskem parlamentu bi lahko zaradi obravnavanih tem označili kot nadaljevanje prizadevanj poslanca Ivana Nabergoja. Takratno slovensko politiko obeh predstavnikov “Edinosti” v dunajskem parlamentu, Gregorina, ki je bil sicer izvoljen na Goriškem, in Rybära, dobro opiše članek z naslovom “Ne razumejo nas”. V njem sta nazorno nakazana tako razlika med gledanjem na strankarsko in narodno politiko v Ljubljani in v Trstu, prav tako pa je izpostavljen sistem vrednot, k ije narekoval akcijsko enotnost in narodno slogo
Boj za slovenstvo Kanalske doline: od TIGR-a do volitev 1946
No full textTo knjigo sem sestavil, da bi prikazal pomembno zgodovinsko obdobje Kanalske doline, ki ga slovenska stran še ni v celoti obdelala, zajema pa čas od konca prve svetovne vojne do leta 1946. Ob koncu druge svetovne vojne je bilo mogoče pričakovati, da se bo zahodna meja slovenskega državnega ozemlja premaknila, da bi se tako popravila krivica, ki je bila storjena slovenskemu narodu po prvi svetovni vojni s podpisom Rapalske pogodbe. Prebivalci Kanalske doline so pri tem prizadevanju aktivno sodelovali. Zal je tudi po tej vojni ostalo vse po starem. Zdelo pa se mi je pomembno, da se to obdobje boja slovenskega naroda v Kanalski dolini primerno opiše. Da bi dogajanje obsežno dokumentiral, sem uporabil gradivo iz družinskega kroga, saj je bil moj ded dr. Alojzij Dolhar med takratnimi protagonisti, ter iz arhivov raznih inštitucij. Pri objavljenih dokumentih sem se strogo držal izvirnikov, popravil sem le ločila
Otokar Rybář v dunajskem parlamentu: 1. del
No full textObširno geslo, ki ga je posvetil Otokarju Rybaru vnuk, zgodovinar in knjižničar prof. Miloš Rybar v Primorskem slovenskem biografskem leksikonu,1 ne razkriva samo njegove življenjske poti, temveč osvetljuje tudi razvoj njegovega mišljenja, ki so se zrcalilo tudi v kasnejšem poslanskem delovanju na Dunaju. Rybara PSBL označuje kot pravnika, politika in diplomata: v omenjeno zaporedje “poklicev” so ga sicer potisnile zgodovinske okoliščine, vanje pa je posegal vedno tudi kot akter. Otokar Rybar seje rodil 12. septembra 1865 v Postojni kot sin češkega železniškega inženirja Jana Rybara in Slovenke Emilije Mahorčič. Matije bila sestra poznejšega sežanskega župana in goriškega deželnega poslanca Rajmunda Mahorčiča. Ko je bil star štiri leta, seje družina preselila na Dunaj, kjer je dokončal celotno šolanje. Leta 1889 je tam doktoriral iz prava