Institute of Contemporary History Publishing House OMP
Not a member yet
247 research outputs found
Sort by
Politika in moderna: Idejnopolitični razvoj, delovanje in zareze v slovenski politiki od konca 19. stoletja do druge svetovne vojne
Get PDFThe two main political forces that decisively defined the Slovenian history between the end of the 19th century and World War II in Slovenia – the side of the political Catholicism and the liberal side – shaped and implemented their ideological, political, national-cultural, and socio-economic principles through different historical positions and party organisations during this period. The Catholic side was permanently focused on a nationwide and monopolistic assertion of its values in all spheres of life and based on the exclusion of everything that was contrary to it. This was also the experience of the liberal side, which reacted to the Catholic side’s pursuit of the general domination by defending its identity principles.Obe glavni politični sili, ki sta odločilno opredelili slovensko zgodovino od konca 19. stoletja do druge svetovne vojne na Slovenskem – stran političnega katolicizma in liberalna stran –, sta v omenjenem obdobju skozi različne zgodovinske položaje in strankarske organizacije oblikovali ter udejanjali svoja idejna, politična, narodnokulturna in socialnogospodarska načela. Katoliška stran je bila trajno naravnana na vsenarodno in monopolno uveljavitev svojih vrednostnih meril na vseh področjih življenja. Temeljila je na izključevanju vsega sebi nasprotnega. Tako so jo občutili tudi na liberalni strani, ki se je na usmeritev katoliške strani po splošni prevladi odzvala z obrambo svojih identitetnih načel
Sočutje in stigma: Družbene razlike in revščina v slovenski novejši zgodovini
No full textIz recenzije prof. dr. Aleksandra PanjekaPomemben znanstveni prispevek knjige je v tem, da so v njej zastopani različni poudarki in tematiziranja družbenih razlik z vidika države in ustanov ter skupin, ki tvorijo neprivilegirane plasti prebivalstva. Zato je na eni strani povsem primerna v naslovu podarjena dvojnost pristopa in percepcije tedanje družbe – sočutje in stigma. Na drugi pa nas avtorji seznanijo z različnimi rizičnimi skupinami in odnosi do njih. Tako srečamo berače in potepuhe, socialno marginalizacijo zaradi bolezni in hendikepa, delavce ter revščino v urbanem okolju in na podeželju. Hkrati smo seznanjeni s primeri odnosa do problema revščine z vidika različnih ustanov, kot so hiralnica, banka, občina in država.
Iz recenzije dr. Jelke PiškurićMonografija naniza prispevke enajstih avtorjev, ki so fokus svojega raziskovanja večinoma usmerili na življenjske razmere tistih ljudi, ki so se znašli na spodnjem koncu družbene lestvice. Skozi njihova dela se sprehodimo od odnosa do marginaliziranih skupin in različnih oblik skrbi za reveže do razumevanja in merjenja družbene neenakosti v socializmu ter vprašanja, kako nam gre v Sloveniji danes in kakšen bo pomen socialne države v prihodnosti. Spremljanje revščine in družbenega razslojevanja skozi perspektivo dolgega trajanja, od 19. stoletja pa vse do današnjih dni, ki vključuje različna politična in gospodarska stanja ter zajame procese industrializacije, modernizacije in širših družbenih sprememb, je osrednjega pomena. Monografija bralcu celovito predstavi postopno preobrazbo pogleda na revnejše sloje prebivalstva in marginalizirane skupine ter prevzemanje družbene odgovornosti zanje – od individualne krivde za revščino do zavedanja, da družbeno neenakost pravzaprav dopušča družbenoekonomska ureditev. /…/ Monografija, ki odstira različne vidike družbenih razlik in revščine v slovenski novejši zgodovini, predstavlja pomemben doprinos k raziskavam slovenske gospodarske in socialne zgodovine
Sočutje in stigma: Družbene razlike in revščina v slovenski novejši zgodovini
No full textIz recenzije prof. dr. Aleksandra PanjekaPomemben znanstveni prispevek knjige je v tem, da so v njej zastopani različni poudarki in tematiziranja družbenih razlik z vidika države in ustanov ter skupin, ki tvorijo neprivilegirane plasti prebivalstva. Zato je na eni strani povsem primerna v naslovu podarjena dvojnost pristopa in percepcije tedanje družbe – sočutje in stigma. Na drugi pa nas avtorji seznanijo z različnimi rizičnimi skupinami in odnosi do njih. Tako srečamo berače in potepuhe, socialno marginalizacijo zaradi bolezni in hendikepa, delavce ter revščino v urbanem okolju in na podeželju. Hkrati smo seznanjeni s primeri odnosa do problema revščine z vidika različnih ustanov, kot so hiralnica, banka, občina in država.
Iz recenzije dr. Jelke PiškurićMonografija naniza prispevke enajstih avtorjev, ki so fokus svojega raziskovanja večinoma usmerili na življenjske razmere tistih ljudi, ki so se znašli na spodnjem koncu družbene lestvice. Skozi njihova dela se sprehodimo od odnosa do marginaliziranih skupin in različnih oblik skrbi za reveže do razumevanja in merjenja družbene neenakosti v socializmu ter vprašanja, kako nam gre v Sloveniji danes in kakšen bo pomen socialne države v prihodnosti. Spremljanje revščine in družbenega razslojevanja skozi perspektivo dolgega trajanja, od 19. stoletja pa vse do današnjih dni, ki vključuje različna politična in gospodarska stanja ter zajame procese industrializacije, modernizacije in širših družbenih sprememb, je osrednjega pomena. Monografija bralcu celovito predstavi postopno preobrazbo pogleda na revnejše sloje prebivalstva in marginalizirane skupine ter prevzemanje družbene odgovornosti zanje – od individualne krivde za revščino do zavedanja, da družbeno neenakost pravzaprav dopušča družbenoekonomska ureditev. /…/ Monografija, ki odstira različne vidike družbenih razlik in revščine v slovenski novejši zgodovini, predstavlja pomemben doprinos k raziskavam slovenske gospodarske in socialne zgodovine
»Srce se mi trga od žalosti« Vsakdanje življenje prebivalstva na Bovškem med véliko vojno
Get PDFThe present contribution about everyday life in the Bovec region begins in the first half of 1914 when the situation was still normal. However, with the assassination of Franz Ferdinand in Sarajevo, everyday life in the Bovec region changed profoundly. As in the other parts of Austria-Hungary – at least those not on the front lines – life was determined by wartime absolutism. After the proclamation of war, men started to leave their homes to serve in the military. However, they kept in touch by sending letters or greetings to their families and friends through newspaper advertisements. Shortly after the war broke out, the soldiers were not the only victims: in Srpenica, Countess Lucy Cristalnigg was shot in a military incident and became one of the first civilian casualties of the Great War in the territory of present-day Slovenia. This incident announced the beginning of a total war. Schools soon closed, while the war occupied the children with various patriotic and charitable tasks. The first year of the Great War also significantly changed the local diet, which worsened further by the coming winter.Monografija o vsakdanjem življenju na Bovškem se začne s predzgodbo o dogajanju v prvi polovici leta 1914, ki je potekalo, kot je bilo tedaj običajno za skupnost na Bovškem. S sarajevskim atentatom na prestolonaslednika Franca Ferdinanda se je vsakdanje življenje občutno spremenilo. Tako kot na celotnem območju Avstro-Ogrske, vsaj tistem izven območja frontnih linij, je v prvem letu vojne življenje potekalo po spremenjenih tirnicah vojnega absolutizma. Potem ko je bila razglašena vojna, so domove redno zapuščali moški, ki so bili vpoklicani v vojsko. Slednji so se s pomočjo pisem ali pozdravov v časopisju javljali z vzhodnega in balkanskega bojišča. Kmalu po nastopu vojnega stanja, ko je vse niti življenja začela vleči vojaška oblast, je bila na Srpenici ustreljena grofica Lucy Cristalnigg, ena prvih civilnih žrtev vélike vojne na slovenskih tleh. V vsakdanje življenje je vstopila totalna vojna. Šole so prekinile z običajnim poukom – med šolske klopi je sedla vojna, ki so jo otroci podpirali s patriotičnim in dobrodelnim delovanjem. Že v prvem letu vélike vojne so se tudi na Bovškem spremenile prehrambne razmere, ki jih je huda zima 1914/15 še zaostrila
Robovi, stičišča in utopije prijateljstva: spregledane kulturne izmenjave v senci politike
Get PDFIz recenzije dr. Barbare Vodopivec
Interdisciplinarni pristop k osvetlitvi vloge in pomena kulture v gibanju neuvrščenih, ki ponuja raznolike znanstveno utemeljene uvide v tematiko, je močna dodana vrednost monografije. Publikacija s tem temeljito poglablja naslovljeno raziskovalno polje in ga s kritično refleksijo obravnavane vsebine znotraj vsakega od prispevkov umešča v sodobne tokove postkolonialnih raziskovanj, ki med drugim na novo tematizirajo globalni jug in epistemološko zavračajo do nedavnega dominantne evropocentrične paradigme. Prinaša vrsto izvirnih znanstvenih spoznanj in interpretacij, ki so rezultat prepleta različnih metod in metodoloških pristopov, kot so kritična analiza arhivskega gradiva v domačih in tujih arhivih, empirična analiza likovnih del in teoretski razmisleki o umetnosti. Publikacija pomeni pomembno obogatitev poznavanja vloge in pomena kulture v obdobju gibanja neuvrščenih, ker s povezavo različnih ved poglablja večplastno razumevanje te tematike, ponuja podlage za nadaljnje raziskave in v času zaostrenih mednarodnih razmer prinaša pomembno simbolno sporočilo iz preteklosti o nujnosti preseganja meja v kulturi in znanosti
Robovi, stičišča in utopije prijateljstva: spregledane kulturne izmenjave v senci politike
Get PDFIz recenzije dr. Barbare Vodopivec
Interdisciplinarni pristop k osvetlitvi vloge in pomena kulture v gibanju neuvrščenih, ki ponuja raznolike znanstveno utemeljene uvide v tematiko, je močna dodana vrednost monografije. Publikacija s tem temeljito poglablja naslovljeno raziskovalno polje in ga s kritično refleksijo obravnavane vsebine znotraj vsakega od prispevkov umešča v sodobne tokove postkolonialnih raziskovanj, ki med drugim na novo tematizirajo globalni jug in epistemološko zavračajo do nedavnega dominantne evropocentrične paradigme. Prinaša vrsto izvirnih znanstvenih spoznanj in interpretacij, ki so rezultat prepleta različnih metod in metodoloških pristopov, kot so kritična analiza arhivskega gradiva v domačih in tujih arhivih, empirična analiza likovnih del in teoretski razmisleki o umetnosti. Publikacija pomeni pomembno obogatitev poznavanja vloge in pomena kulture v obdobju gibanja neuvrščenih, ker s povezavo različnih ved poglablja večplastno razumevanje te tematike, ponuja podlage za nadaljnje raziskave in v času zaostrenih mednarodnih razmer prinaša pomembno simbolno sporočilo iz preteklosti o nujnosti preseganja meja v kulturi in znanosti
Politika in moderna: Idejnopolitični razvoj, delovanje in zareze v slovenski politiki od konca 19. stoletja do druge svetovne vojne
Get PDFThe two main political forces that decisively defined the Slovenian history between the end of the 19th century and World War II in Slovenia – the side of the political Catholicism and the liberal side – shaped and implemented their ideological, political, national-cultural, and socio-economic principles through different historical positions and party organisations during this period. The Catholic side was permanently focused on a nationwide and monopolistic assertion of its values in all spheres of life and based on the exclusion of everything that was contrary to it. This was also the experience of the liberal side, which reacted to the Catholic side’s pursuit of the general domination by defending its identity principles.Obe glavni politični sili, ki sta odločilno opredelili slovensko zgodovino od konca 19. stoletja do druge svetovne vojne na Slovenskem – stran političnega katolicizma in liberalna stran –, sta v omenjenem obdobju skozi različne zgodovinske položaje in strankarske organizacije oblikovali ter udejanjali svoja idejna, politična, narodnokulturna in socialnogospodarska načela. Katoliška stran je bila trajno naravnana na vsenarodno in monopolno uveljavitev svojih vrednostnih meril na vseh področjih življenja. Temeljila je na izključevanju vsega sebi nasprotnega. Tako so jo občutili tudi na liberalni strani, ki se je na usmeritev katoliške strani po splošni prevladi odzvala z obrambo svojih identitetnih načel
»Srce se mi trga od žalosti« Vsakdanje življenje prebivalstva na Bovškem med véliko vojno
Get PDFThe present contribution about everyday life in the Bovec region begins in the first half of 1914 when the situation was still normal. However, with the assassination of Franz Ferdinand in Sarajevo, everyday life in the Bovec region changed profoundly. As in the other parts of Austria-Hungary – at least those not on the front lines – life was determined by wartime absolutism. After the proclamation of war, men started to leave their homes to serve in the military. However, they kept in touch by sending letters or greetings to their families and friends through newspaper advertisements. Shortly after the war broke out, the soldiers were not the only victims: in Srpenica, Countess Lucy Cristalnigg was shot in a military incident and became one of the first civilian casualties of the Great War in the territory of present-day Slovenia. This incident announced the beginning of a total war. Schools soon closed, while the war occupied the children with various patriotic and charitable tasks. The first year of the Great War also significantly changed the local diet, which worsened further by the coming winter.Monografija o vsakdanjem življenju na Bovškem se začne s predzgodbo o dogajanju v prvi polovici leta 1914, ki je potekalo, kot je bilo tedaj običajno za skupnost na Bovškem. S sarajevskim atentatom na prestolonaslednika Franca Ferdinanda se je vsakdanje življenje občutno spremenilo. Tako kot na celotnem območju Avstro-Ogrske, vsaj tistem izven območja frontnih linij, je v prvem letu vojne življenje potekalo po spremenjenih tirnicah vojnega absolutizma. Potem ko je bila razglašena vojna, so domove redno zapuščali moški, ki so bili vpoklicani v vojsko. Slednji so se s pomočjo pisem ali pozdravov v časopisju javljali z vzhodnega in balkanskega bojišča. Kmalu po nastopu vojnega stanja, ko je vse niti življenja začela vleči vojaška oblast, je bila na Srpenici ustreljena grofica Lucy Cristalnigg, ena prvih civilnih žrtev vélike vojne na slovenskih tleh. V vsakdanje življenje je vstopila totalna vojna. Šole so prekinile z običajnim poukom – med šolske klopi je sedla vojna, ki so jo otroci podpirali s patriotičnim in dobrodelnim delovanjem. Že v prvem letu vélike vojne so se tudi na Bovškem spremenile prehrambne razmere, ki jih je huda zima 1914/15 še zaostrila
Delo in zemlja: Male študije kmečkega sveta
No full textIn Slovenian national ideology, peasants represented the central social class until the communist system. This could not be otherwise, because Slovenia was an agrarian society in economic and social terms until the Second World War. The anchoring of peasants and agriculture in the ideological-political imaginary was connected with structural changes from the middle of the 19th century until the Second World War. The introduction of peasant issues into the social imaginary coincided with the entry of the masses into political life, which was due to the expansion of suffrage. This changed the balance of political forces, the perception of reality, and affected the shaping of political and social agendas. All these changes were summarized in the public discourse, which must not discriminate against the peasant masses, but put them at the center of the national ideology.Vsaka knjiga nosi pečat svoje dobe. Tako je tudi s to knjigo. Posvečena je posameznim vidikom zgodovine kmetijstva in kmečkega sveta. Nastajala je kar nekaj let. Ne kontinuirano, temveč sporadično, kakor so narekovali delo v različnih domačih in mednarodnih projektih in udeležbe na konferencah. Z zgodovino kmetijstva in kmetov, z agrarno zgodovino, kot se je takrat reklo, sem se začel ukvarjati že pred desetletji. To je bila tema moje disertacije. Naneslo je tako, da so drugi kolegi ob prihodu na Inštitut za novejšo zgodovino imeli interes na drugih področjih raziskovanja. Raziskovati kmetijsko in kmečko problematiko je pomenilo spoznavati življenjske in gospodarske razmere večinskega dela prebivalstva Slovenije. In to s plati, ki ji drugi niso hoteli posvečati veliko pozornosti. Tema je bila povsem prezrta, deloma raziskovana zgolj s politične plati. Težko je reči, da so bile gospodarske in socialne razmere kmečkih množic predmet zgodovinarskih razprav. Mene je tema takoj pritegnila. Čaru kmečkega sveta se nisem mogel upreti. Odločitev se mi je kasneje v življenju zelo obrestovala. Tema doktorske disertacije so bili kmečki dolgovi. Na videz suhoparna, za večino celo dolgočasna tema, vendar v svojem bistvu izvrstno izhodišče za vstop v svet »velike« gospodarske zgodovine
Lovorovi gozdovi in krompir: Prešernov kult v socializmu
No full textPopotnik, ki se odloči, da bo obiskal Kranj, se v mestu ne more izogniti srečanju s pesnikom dr. Francetom Prešernom. Naleti lahko na njegovo ulico, hišo, spominski gaj in grob, po ulicah, trgih in v javnih prostorih ga spremljajo pesnikovi portreti in kipi, opazi lahko ustanove, ki se dičijo s pesnikovim imenom. Še bolj je pesniku izpostavljen turist, ki Kranj obišče za kulturni praznik, ko je v mestu organiziran Prešernov smenj. Tega dne lahko po mestu prisluhne recitacijam pesmi, brezplačno lahko obišče mestne muzeje, srečati utegne predstavnike oblasti, ki pred pesnikov grob hitijo polagat vence, naleti pa lahko celo na samega ≫Prešerna≪, ki se sprehaja po mestu. Kljub temu lahko obiskovalec, po možnosti pokrit s pravkar kupljenim kartonastim cilindrom, opazi tudi, da vse dogajanje ni zgolj in samo kulturne narave. Nasprotno: zdi se, da se – četudi je na vsakem koraku mogoče poslušati pogovore o kulturi in Prešernu – stari del Kranja ob osmem februarju bolj kot ne preobrazi v velikansko stojnico, kjer se na številne inovativne načine trži in prodaja pesnikovo življenje ter delo. Ne bomo pretiravali, če trdimo, da je Prešeren postal kranjska in tudi slovenska blagovna znamka, ki kljub poskusom uveljavljanja nekaterih novih vsebin ostaja kulturni simbol par excellence, zato se ga splača tržiti. Morda se ob tem zastavijo vprašanja: kdaj se je pravzaprav začela komodifikacija Prešerna? Je kdaj obstajal čas, ko je bil pesnik v javnosti obravnavan ne kot blago ali oddaljena kulturna veličina, ampak kot običajni smrtnik z napakami, ki je pisal izjemne pesmi? Zakaj danes na Prešerna gledamo tako, kot pač gledamo, in zakaj z njim ravnamo tako, kot pač ravnamo