Institute of Contemporary History Publishing House OMP
Not a member yet
247 research outputs found
Sort by
Med kulturo in politiko: kulturnopolitična razhajanja v Sloveniji med svetovnima vojnama
In 1918 the state border, running along the Karavanke mountain range, put the majority of Slovenians into a completely different world. As the developments of the so-called State of SHS since the end of October until December 1918 showed, it is definitely not true that at the time Slovenians were not mature enough to establish an independent state. As Jurij Perovšek establishes, they were not even unprepared. However, in the context of the Contemporary European politicai circumstances they were simply too small and too weak for such a goal. Before World War I Slovenians had otherwise been a completely developed nation for that period and had most of the national-cultural institutions, newspapers and well-developed literary language, needed for independent national life. Supposedly they only lacked the so-called second half, that is, the economic or entrepreneurial bourgeoisie. Similar shortcomings may also be seen in culture. Despite the relatively satisfactory general education, most clearly demonstrated by what was approximately a 90 % literacy rate, the complete development of the intellectual structure was impeded by the lack of suitable cultural institutions that could keep the Slovenian intellectuals at home. Namely, only the change of the state context in 1918 brought about the Slovenisation and essential improvement of the educational system, and consequently also the establishment of the first Slovenian university, which had been politically impeded for 70 years. Before that the majority of Slovenians had been educated in the German language since the age of ten, which hindered the educational possibilities considerably, at the same time encouraging the separation of the intellectuals from the Slovenian national community. The establishment of the University, National Theatres in Ljubljana and Maribor, national and city museums, National Study Library and Music Conservatory in Ljubljana allowed for a far greater concentration of intellectuals in Slovenia than before 1918. The Ljubljana University represents the trae beginning of Slovenian science. As Slovenian became the officiai language in all institutions and as at the University the Slovenian expert terminology was developed rapidly, we can cali it a cultivated European language, more or less equal to the neighbouring ones. Simultaneously with this process only as late as in the Yugoslav state the shaping of the Slovenian entrepreneurial bourgeoisie was essentially complete. Admittedly, the Slovenian entrepreneurial bourgeoisie did not achieve such an accumulation of capital as to indirectly enable the maintenance of high art on a larger scale, since it was probably still too young for that.Državna meja na Karavankah je večino Slovencev leta 1918 postavila v povsem drug svet. Kot so pokazali dogodki s t. i. Državo SHS od konca oktobra do decembra 1918, vsekakor ne drži, da Slovenci takrat ne bi bili dovolj zreli za samostojno državo. Kot ugotavlja Jurij Perovšek, tudi nepripravljeni niso bili. V kontekstu tedanjih evropskih političnih razmer so bili za kaj takega preprosto premajhni in prešibki. Slovenci so bili pred prvo svetovno vojno za tisti čas sicer povsem razvit narod, ki je imel za samostojno narodno življenje večino potrebnih narodno-kulturnih ustanov, svoje časopisje in oblikovan knjižni jezik. Manjkala naj bi mu le t. i. druga polovica, to je gospodarsko oziroma podjetniško meščanstvo. Podobno pomanjkljivost lahko ugotovimo tudi v kulturi. Razmeroma zadovoljivo splošno izobraženost, ki jo najjasneje kaže okrog 90 % pismenost, je pri polnem razvoju intelektualne strukture oviralo izrazito pomanjkanje primernih kulturnih ustanov, ki bi slovenske izobražence lahko vzdrževale doma. Šele menjava državnega okvira leta 1918 je namreč prinesla slovenizacijo in pomembno izpopolnitev izobraževalnega sistema, posledično pa tudi ustanovitev - 70 let politično onemogočene - prve slovenske univerze. Od desetega leta starosti naprej se je pred tem velika večina izobraževala v nemščini, od končane srednje šole pa tudi v tujini, kar je močno omejevalo možnosti izobraževanja in hkrati pospeševalo ločevanje izobraženih od slovenske narodne skupnosti. Ustanovitev univerze, Narodni gledališči v Ljubljani in Mariboru, Narodni in mestni muzeji, Državna študijska knjižnica in Glasbeni konservatorij v Ljubljani so Sloveniji omogočili mnogo večjo koncentracijo intelektualcev, kot je je bila sposobna pred letom 1918. Ljubljanska univerza pomeni pravi začetek slovenske znanosti. Ko je slovenščina postala uradni jezik v vseh uradih, na univerzi pa so pospešeno razvijali slovensko strokovno terminologijo, lahko o njej govorimo kot o kultiviranem evropskem jeziku, bolj ali manj enakovrednem sosednjim. Vzporedno s tem procesom je bil šele v jugoslovanski državi bistveno zaokrožen tudi proces oblikovanja slovenskega podjetniškega meščanstva. To resda ni nikoli dosegalo take akumulacije kapitala, ki bi posredno v večji meri omogočal vzdrževanje visoke umetnosti, vendar je bilo slovensko podjetniško meščanstvo za kaj takega verjetno še premlado
Prikrita modra mreža: organi za notranje zadeve Republike Slovenije v projektu MSNZ leta 1990
Če se je še leta 1989 marsikomu (in še posebej tujim opazovalcem) zdelo, da ima Socialistična federativna republika Jugoslavija vsem svojim tegobam navkljub v primerjavi z drugimi državami vzhodnega bloka najboljše izhodišče za izvedbo uspešne tranzicije, za uvedbo demokratičnega političnega sistema in tržnega gospodarstva, je bržkone že v letih 1991 in dokončno 1992 spoznal, da je bil v veliki zmoti. Titova država je razpadla, zgodilo se ji je to, kar so strahoma pričakovali že nekateri politiki za časa Kraljevine Jugoslavije. Zgodila se je analiza, ≫skoraj, po kemijsko, elektroliza Jugoslavije na njene katione in anione≪. Zdi se, da v izjemno kratkem časovnem obdobju, a vendarle zaradi dolgotrajnega procesa, ki je kulminiral leta 1990
Mesto in gospodarstvo: Mariborsko gospodarstvo v 20. stoletju
Zbornik Mesto in gospodarstvo je rezultat sodelovanja Muzeja narodne osvoboditve Maribor in Inštituta za novejšo zgodovino Slovenije ter nadaljevanje projekta ohranitve tehnične in industrijske dediščine našega mesta z okolico.
V Muzeju narodne osvoboditve Maribor smo leta 2009 odprli razstavo Spomenik mariborski industriji – Industrijski Maribor v 20. stoletju. Ob samem začetku oblikovanja razstave smo si morali v muzeju postaviti nekaj vprašanj: Kaj je Maribor? Na kaj smo Mariborčani ponosni? Kaj je naše mesto in njegove prebivalce oblikovalo ali zaznamovalo v novejši zgodovini? Kaj nas je spreminjalo in kaj odrejalo? Na vrhu seznama odgovorov se je znašla mariborska industrija, ki je naše mesto v 20. stoletju spremenila, ga razvijala in pahnila na rob preživetja, določila način življenja v mestu in mu dala njegovo značilno zunanjo podobo
Mesto in gospodarstvo: Mariborsko gospodarstvo v 20. stoletju
Zbornik Mesto in gospodarstvo je rezultat sodelovanja Muzeja narodne osvoboditve Maribor in Inštituta za novejšo zgodovino Slovenije ter nadaljevanje projekta ohranitve tehnične in industrijske dediščine našega mesta z okolico.
V Muzeju narodne osvoboditve Maribor smo leta 2009 odprli razstavo Spomenik mariborski industriji – Industrijski Maribor v 20. stoletju. Ob samem začetku oblikovanja razstave smo si morali v muzeju postaviti nekaj vprašanj: Kaj je Maribor? Na kaj smo Mariborčani ponosni? Kaj je naše mesto in njegove prebivalce oblikovalo ali zaznamovalo v novejši zgodovini? Kaj nas je spreminjalo in kaj odrejalo? Na vrhu seznama odgovorov se je znašla mariborska industrija, ki je naše mesto v 20. stoletju spremenila, ga razvijala in pahnila na rob preživetja, določila način življenja v mestu in mu dala njegovo značilno zunanjo podobo
Zgodovinopisje v zrcalu zgodovine: 50 let Inštituta za novejšo zgodovino
Petdeset let je letošnjega 23. julija minilo od takrat, ko je bil ustanovljen predhodnik današnjega, Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, več kot dvajset pa od preimenovanja v Inštitut za novejšo zgodovino, ki je tudi navzven označil stanje, ko je inštitut postal osrednja raziskovalna ustanova za obdobje zadnjih dveh stoletij nacionalne zgodovine. Dovolj za zrelost, čeprav se ta morda ne meri z enakim vatlom kot človekovo življenje, saj se generacije raziskovalcev menjavajo in vsaka s svojim znanjem raziskuje dalje in nove teme. Še posebej, ker so se družbeno okolje, v katerem je inštitut deloval, in tudi koncepti raziskovalnega dela močno spreminjali. Kljub temu pa je mogoče videti v obdobju od izoblikovanja koncepta v drugem desetletju obstoja inštituta do današnjega dne stabilno orientacijo v raziskovanju novejše zgodovine, v ospredju pa nacionalna zgodovina. Kontinuiteto zagotavlja tudi majhna fluktuacija raziskovalcev, v inštitutu zrasli raziskovalci, od asistenta do znanstvenega svetnika, pa tvorijo večino med zaposlenimi
Zgodovinopisje v zrcalu zgodovine: 50 let Inštituta za novejšo zgodovino
Petdeset let je letošnjega 23. julija minilo od takrat, ko je bil ustanovljen predhodnik današnjega, Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, več kot dvajset pa od preimenovanja v Inštitut za novejšo zgodovino, ki je tudi navzven označil stanje, ko je inštitut postal osrednja raziskovalna ustanova za obdobje zadnjih dveh stoletij nacionalne zgodovine. Dovolj za zrelost, čeprav se ta morda ne meri z enakim vatlom kot človekovo življenje, saj se generacije raziskovalcev menjavajo in vsaka s svojim znanjem raziskuje dalje in nove teme. Še posebej, ker so se družbeno okolje, v katerem je inštitut deloval, in tudi koncepti raziskovalnega dela močno spreminjali. Kljub temu pa je mogoče videti v obdobju od izoblikovanja koncepta v drugem desetletju obstoja inštituta do današnjega dne stabilno orientacijo v raziskovanju novejše zgodovine, v ospredju pa nacionalna zgodovina. Kontinuiteto zagotavlja tudi majhna fluktuacija raziskovalcev, v inštitutu zrasli raziskovalci, od asistenta do znanstvenega svetnika, pa tvorijo večino med zaposlenimi
»V zaželjeni deželi«: slovenska izkušnja s Kraljevino SHS/Jugoslavijo 1918-1941
The first experience with the new historical situation that Slovenians were in after they had left Austria was related to the establishment of the State of Slovenians, Croatians and Serbians (hereinafter the State of SHS), founded by the Habsburg Yugoslavs on 29 October 1918. The State of SHS, with the exception of the Prekmurje, Medjimurje, Bačka, Baranja and Banat regions, encompassed all of the Yugoslav territory of the former Austro-Hungarian Monarchy and existed until 1 December 1918, when it merged with the Kingdom of Serbia to form the Kingdom of Serbians, Croatians and Slovenians (hereinafter the Kingdom of SHS). In the State of SHS, for the first time in the 20th century, Slovenians clearly expressed their statehood capabilities, since they had successfully organised themselves as a national community that freely decided about all aspects of its national, political, national legal, cultural, social and economic development.O prvi Jugoslaviji, s katero se je začelo dobrih sedemdeset let obsegajoče obdobje jugoslovanske državne izkušnje slovenskega naroda, danes, ko se jugoslovansko obdobje vedno hitreje odmika izpred družbenega in političnega pogleda sodobnega slovenskega človeka, v javnosti vedno redkeje teče beseda. Kar zadeva 20. stoletje, se je namreč v zgodovinopisni in širši družbeni javnosti v zadnjih letih uveljavila vrsta poudarjenih razmišljanj in polemik o vzrokih in usodnih posledicah slovenskih idejnih in političnih delitev v 20. stoletju, ki predvsem zadevajo dogajanje med drugo svetovno vojno na Slovenskem in obdobje neposredno po njej. Podobno, čeprav manj, velja tudi za čas druge jugoslovanske države, za katerega se v glavnem poudarja le njegova temeljna značilnost, to je monistični idejni in politični sistem, ki ga je po letu 1945 vzpostavila in vzdrževala komunistična stranka
Podobe modernizacije: Poglavja iz gospodarske in socialne modernizacije Slovenije v 19. in 20. stoletju
The paper is a result of work carried out by researchers at the Institute of Contemporary History, within the 2005/2008 programme period in the framework of a research programme entitled »Images of Economic and Social modernization on the Slovene territory in the 19th and 20th Centuries« (Podobe gospodarske in socialne modernizacije na Slovenskem v 19. in 20. stoletju). At the end of the programme period, the researchers presented their knowledge in a transparent manner, and the anthology, which is comprised of 4 extensive chapters including contributions by many different authors, is the result of this process. Chapters on economic and social modernisation in the 19th and 20th centuries offered by the anthology are certainly additional contribution to a more comprehensive image and presentation of life in Slovenia during the two centuries.Pričujoče delo je rezultat raziskovalcev Inštituta za novejšo zgodovino, ki so v programskem obdobju 2005– 2008 delovali v okviru programa Podobe gospodarske in socialne modernizacije na Slovenskem v 19. in 20. stoletju. Ob zaključku programskega obdobja so raziskovalci svoje znanje pregledno predstavili in tako je nastal pričujoči zbornik, ki je sestavljen iz 4 večjih poglavij in ga tvorijo prispevki različnih avtorjev. Poglavja iz gospodarske in socialne modernizacije Slovenije v 19. in 20. stoletju, ki jih ponuja zbornik, vsekakor pomenijo velik prispevek k celovitejši podobi in predstavitvi življenja Slovencev v omenjenih stoletjih
Podobe modernizacije: Poglavja iz gospodarske in socialne modernizacije Slovenije v 19. in 20. stoletju
The paper is a result of work carried out by researchers at the Institute of Contemporary History, within the 2005/2008 programme period in the framework of a research programme entitled »Images of Economic and Social modernization on the Slovene territory in the 19th and 20th Centuries« (Podobe gospodarske in socialne modernizacije na Slovenskem v 19. in 20. stoletju). At the end of the programme period, the researchers presented their knowledge in a transparent manner, and the anthology, which is comprised of 4 extensive chapters including contributions by many different authors, is the result of this process. Chapters on economic and social modernisation in the 19th and 20th centuries offered by the anthology are certainly additional contribution to a more comprehensive image and presentation of life in Slovenia during the two centuries.Pričujoče delo je rezultat raziskovalcev Inštituta za novejšo zgodovino, ki so v programskem obdobju 2005– 2008 delovali v okviru programa Podobe gospodarske in socialne modernizacije na Slovenskem v 19. in 20. stoletju. Ob zaključku programskega obdobja so raziskovalci svoje znanje pregledno predstavili in tako je nastal pričujoči zbornik, ki je sestavljen iz 4 večjih poglavij in ga tvorijo prispevki različnih avtorjev. Poglavja iz gospodarske in socialne modernizacije Slovenije v 19. in 20. stoletju, ki jih ponuja zbornik, vsekakor pomenijo velik prispevek k celovitejši podobi in predstavitvi življenja Slovencev v omenjenih stoletjih
Zgodovinopisje v zrcalu zgodovine: 50 let Inštituta za novejšo zgodovino
Petdeset let je letošnjega 23. julija minilo od takrat, ko je bil ustanovljen predhodnik današnjega, Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, več kot dvajset pa od preimenovanja v Inštitut za novejšo zgodovino, ki je tudi navzven označil stanje, ko je inštitut postal osrednja raziskovalna ustanova za obdobje zadnjih dveh stoletij nacionalne zgodovine. Dovolj za zrelost, čeprav se ta morda ne meri z enakim vatlom kot človekovo življenje, saj se generacije raziskovalcev menjavajo in vsaka s svojim znanjem raziskuje dalje in nove teme. Še posebej, ker so se družbeno okolje, v katerem je inštitut deloval, in tudi koncepti raziskovalnega dela močno spreminjali. Kljub temu pa je mogoče videti v obdobju od izoblikovanja koncepta v drugem desetletju obstoja inštituta do današnjega dne stabilno orientacijo v raziskovanju novejše zgodovine, v ospredju pa nacionalna zgodovina. Kontinuiteto zagotavlja tudi majhna fluktuacija raziskovalcev, v inštitutu zrasli raziskovalci, od asistenta do znanstvenega svetnika, pa tvorijo večino med zaposlenimi