Institute of Contemporary History Publishing House OMP
Not a member yet
247 research outputs found
Sort by
"Vsi na noge, vsi na plan, da bo zmaga čim sijajnejša": volilna teorija in praksa v prvi jugoslovanski državi
No full textMonografija Volilna teorija in praksa v prvi jugoslovanski državi obravnava eno od najpomembnejših vprašanj, ki zadevajo celosten pogled na zgodovinski politični razvoj političnega življenja, to je vprašanje volilnih sistemov in volitev, ki jih podrobno razčlenjuje v dobi Kraljevine SHS/ Jugoslavije (1918–1941). Omenjeno vprašanje je obdelano tako v jugoslovanskem kot slovenskem okviru kar pomembno prispeva k poglobljenemu poznavanju slovenske politike in notranjepolitičnih odnosov v prvi jugoslovanski državi.
Monografija je problemsko utemeljena v razčlenitvi jugoslovanske volilne zakonodaje v začetku 20. in ponovno v začetku 30. let, na tej podlagi pa podrobno predstavlja volilno teorijo in prakso volitev poslancev v Ustavodajno in nato Narodno skupščino Kraljevine SHS v prvem desetletju jugoslovanske države ter volitev poslancev in senatorjev v Narodno skupščino in Senat Kraljevine Jugoslavije v drugem desetletju njenega obstoja. (Jurij Perovšek
Boj za Albanijo: propad jugoslovanske širitve na Balkan
No full textThroughout the existence of the Yugoslav state the YugoslavAlbanian relations represented an important aspect of the Yugoslav foreign policy, which, however, only expressed itself during the critical moments of the relations between these states. The whole range of these relations was based on mutual distrust, caused by the negative historical experience, the Yugoslav interference with the Albanian internal political struggles and the resistance of a part of the Albanian leadership, which strived to preserve the Albanian political and economic independence. We can basically state that such attitude of the Albanian leadership, which turned Albania into the most isolated European state with minimal contacts with the outside world until the 1970s, was caused by the Yugoslav policy during and after World War II, which basically did not involve any bad intentions, but was received exceedingly sceptically by a part of the Albanian leadership.Jugoslovansko-albanski odnosi so ves čas obstoja jugoslovanske države predstavljali pomemben vidik v njeni zunanji politiki, ki pa je do izraza največkrat prišel le ob kritičnih trenutkih v medsebojnih odnosih. Celoten spekter medsebojnih odnosov je temeljil na vzajemnem nezaupanju, ki je bilo posledica negativnih zgodovinskih izkušenj, jugoslovanskega poseganja v albanske notranjepolitične boje in upornosti dela albanskega vodstva, ki je na vsak način želelo ohraniti politično in gospodarsko neodvisnost. Za takšno držo albanskega vodstva, ki je Albanijo do sedemdesetih let prejšnjega stoletja spremenilo v najbolj izolirano evropsko državo z minimalnimi stiki z zunanjim svetom, lahko v osnovi obtožimo jugoslovansko medvojno in povojno politiko, ki sicer v osnovi ni nastopala s slabimi nameni, a so ti bili v delu albanskega vodstva nadvse skeptično sprejeti
Slovenija – Jugoslavija: krize in reforme 1968/1988
No full textZgodovinopisje odgovarja na bistvena vprašanja o preteklosti. Pri tem je ena osnovnih načel zgodovinopisnega predstavljanja preteklosti, kje se je kaj zgodilo in kdaj. In seveda kdo je kaj storil ali mu je bilo storjeno. V tem smislu je tudi zasnovan zbornik zgodovinskih razprav, s katerim želimo prikazati nekatera bistvena dogajanja, pojave in procese, ki so oblikovali preteklost in vplivali na sedanjost, iz časa pred štiridesetimi in dvajsetimi leti pri nas. Obe obdobji, simbolni letnici sta 1968 in 1988, imata skupno, da je bila takrat v jugoslovanski družbi in državi, katere del smo bili tudi Slovenci, določena kriza, ki je zahtevala reformo. Krize in reforme v jugoslovanski državi v šestdesetih in osemdesetih letih so tako predmet naše pozornosti, kajti eno od vprašanj je nedvomno, kako sta bili obe krizi in reforme, ki so tem sledile povezane oziroma koliko in kako so reforme za preseganje krize iz šestdesetih let vplivale na krizo iz osemdesetih, zlasti iz konca tega desetletja
Prikrita modra mreža: organi za notranje zadeve Republike Slovenije v projektu MSNZ leta 1990
No full textČe se je še leta 1989 marsikomu (in še posebej tujim opazovalcem) zdelo, da ima Socialistična federativna republika Jugoslavija vsem svojim tegobam navkljub v primerjavi z drugimi državami vzhodnega bloka najboljše izhodišče za izvedbo uspešne tranzicije, za uvedbo demokratičnega političnega sistema in tržnega gospodarstva, je bržkone že v letih 1991 in dokončno 1992 spoznal, da je bil v veliki zmoti. Titova država je razpadla, zgodilo se ji je to, kar so strahoma pričakovali že nekateri politiki za časa Kraljevine Jugoslavije. Zgodila se je analiza, ≫skoraj, po kemijsko, elektroliza Jugoslavije na njene katione in anione≪. Zdi se, da v izjemno kratkem časovnem obdobju, a vendarle zaradi dolgotrajnega procesa, ki je kulminiral leta 1990
Med kulturo in politiko: kulturnopolitična razhajanja v Sloveniji med svetovnima vojnama
No full textIn 1918 the state border, running along the Karavanke mountain range, put the majority of Slovenians into a completely different world. As the developments of the so-called State of SHS since the end of October until December 1918 showed, it is definitely not true that at the time Slovenians were not mature enough to establish an independent state. As Jurij Perovšek establishes, they were not even unprepared. However, in the context of the Contemporary European politicai circumstances they were simply too small and too weak for such a goal. Before World War I Slovenians had otherwise been a completely developed nation for that period and had most of the national-cultural institutions, newspapers and well-developed literary language, needed for independent national life. Supposedly they only lacked the so-called second half, that is, the economic or entrepreneurial bourgeoisie. Similar shortcomings may also be seen in culture. Despite the relatively satisfactory general education, most clearly demonstrated by what was approximately a 90 % literacy rate, the complete development of the intellectual structure was impeded by the lack of suitable cultural institutions that could keep the Slovenian intellectuals at home. Namely, only the change of the state context in 1918 brought about the Slovenisation and essential improvement of the educational system, and consequently also the establishment of the first Slovenian university, which had been politically impeded for 70 years. Before that the majority of Slovenians had been educated in the German language since the age of ten, which hindered the educational possibilities considerably, at the same time encouraging the separation of the intellectuals from the Slovenian national community. The establishment of the University, National Theatres in Ljubljana and Maribor, national and city museums, National Study Library and Music Conservatory in Ljubljana allowed for a far greater concentration of intellectuals in Slovenia than before 1918. The Ljubljana University represents the trae beginning of Slovenian science. As Slovenian became the officiai language in all institutions and as at the University the Slovenian expert terminology was developed rapidly, we can cali it a cultivated European language, more or less equal to the neighbouring ones. Simultaneously with this process only as late as in the Yugoslav state the shaping of the Slovenian entrepreneurial bourgeoisie was essentially complete. Admittedly, the Slovenian entrepreneurial bourgeoisie did not achieve such an accumulation of capital as to indirectly enable the maintenance of high art on a larger scale, since it was probably still too young for that.Državna meja na Karavankah je večino Slovencev leta 1918 postavila v povsem drug svet. Kot so pokazali dogodki s t. i. Državo SHS od konca oktobra do decembra 1918, vsekakor ne drži, da Slovenci takrat ne bi bili dovolj zreli za samostojno državo. Kot ugotavlja Jurij Perovšek, tudi nepripravljeni niso bili. V kontekstu tedanjih evropskih političnih razmer so bili za kaj takega preprosto premajhni in prešibki. Slovenci so bili pred prvo svetovno vojno za tisti čas sicer povsem razvit narod, ki je imel za samostojno narodno življenje večino potrebnih narodno-kulturnih ustanov, svoje časopisje in oblikovan knjižni jezik. Manjkala naj bi mu le t. i. druga polovica, to je gospodarsko oziroma podjetniško meščanstvo. Podobno pomanjkljivost lahko ugotovimo tudi v kulturi. Razmeroma zadovoljivo splošno izobraženost, ki jo najjasneje kaže okrog 90 % pismenost, je pri polnem razvoju intelektualne strukture oviralo izrazito pomanjkanje primernih kulturnih ustanov, ki bi slovenske izobražence lahko vzdrževale doma. Šele menjava državnega okvira leta 1918 je namreč prinesla slovenizacijo in pomembno izpopolnitev izobraževalnega sistema, posledično pa tudi ustanovitev - 70 let politično onemogočene - prve slovenske univerze. Od desetega leta starosti naprej se je pred tem velika večina izobraževala v nemščini, od končane srednje šole pa tudi v tujini, kar je močno omejevalo možnosti izobraževanja in hkrati pospeševalo ločevanje izobraženih od slovenske narodne skupnosti. Ustanovitev univerze, Narodni gledališči v Ljubljani in Mariboru, Narodni in mestni muzeji, Državna študijska knjižnica in Glasbeni konservatorij v Ljubljani so Sloveniji omogočili mnogo večjo koncentracijo intelektualcev, kot je je bila sposobna pred letom 1918. Ljubljanska univerza pomeni pravi začetek slovenske znanosti. Ko je slovenščina postala uradni jezik v vseh uradih, na univerzi pa so pospešeno razvijali slovensko strokovno terminologijo, lahko o njej govorimo kot o kultiviranem evropskem jeziku, bolj ali manj enakovrednem sosednjim. Vzporedno s tem procesom je bil šele v jugoslovanski državi bistveno zaokrožen tudi proces oblikovanja slovenskega podjetniškega meščanstva. To resda ni nikoli dosegalo take akumulacije kapitala, ki bi posredno v večji meri omogočal vzdrževanje visoke umetnosti, vendar je bilo slovensko podjetniško meščanstvo za kaj takega verjetno še premlado
Prikrita modra mreža: organi za notranje zadeve Republike Slovenije v projektu MSNZ leta 1990
No full textČe se je še leta 1989 marsikomu (in še posebej tujim opazovalcem) zdelo, da ima Socialistična federativna republika Jugoslavija vsem svojim tegobam navkljub v primerjavi z drugimi državami vzhodnega bloka najboljše izhodišče za izvedbo uspešne tranzicije, za uvedbo demokratičnega političnega sistema in tržnega gospodarstva, je bržkone že v letih 1991 in dokončno 1992 spoznal, da je bil v veliki zmoti. Titova država je razpadla, zgodilo se ji je to, kar so strahoma pričakovali že nekateri politiki za časa Kraljevine Jugoslavije. Zgodila se je analiza, ≫skoraj, po kemijsko, elektroliza Jugoslavije na njene katione in anione≪. Zdi se, da v izjemno kratkem časovnem obdobju, a vendarle zaradi dolgotrajnega procesa, ki je kulminiral leta 1990
Slovenija – Jugoslavija: krize in reforme 1968/1988
No full textZgodovinopisje odgovarja na bistvena vprašanja o preteklosti. Pri tem je ena osnovnih načel zgodovinopisnega predstavljanja preteklosti, kje se je kaj zgodilo in kdaj. In seveda kdo je kaj storil ali mu je bilo storjeno. V tem smislu je tudi zasnovan zbornik zgodovinskih razprav, s katerim želimo prikazati nekatera bistvena dogajanja, pojave in procese, ki so oblikovali preteklost in vplivali na sedanjost, iz časa pred štiridesetimi in dvajsetimi leti pri nas. Obe obdobji, simbolni letnici sta 1968 in 1988, imata skupno, da je bila takrat v jugoslovanski družbi in državi, katere del smo bili tudi Slovenci, določena kriza, ki je zahtevala reformo. Krize in reforme v jugoslovanski državi v šestdesetih in osemdesetih letih so tako predmet naše pozornosti, kajti eno od vprašanj je nedvomno, kako sta bili obe krizi in reforme, ki so tem sledile povezane oziroma koliko in kako so reforme za preseganje krize iz šestdesetih let vplivale na krizo iz osemdesetih, zlasti iz konca tega desetletja
Slovenija – Jugoslavija: krize in reforme 1968/1988
No full textZgodovinopisje odgovarja na bistvena vprašanja o preteklosti. Pri tem je ena osnovnih načel zgodovinopisnega predstavljanja preteklosti, kje se je kaj zgodilo in kdaj. In seveda kdo je kaj storil ali mu je bilo storjeno. V tem smislu je tudi zasnovan zbornik zgodovinskih razprav, s katerim želimo prikazati nekatera bistvena dogajanja, pojave in procese, ki so oblikovali preteklost in vplivali na sedanjost, iz časa pred štiridesetimi in dvajsetimi leti pri nas. Obe obdobji, simbolni letnici sta 1968 in 1988, imata skupno, da je bila takrat v jugoslovanski družbi in državi, katere del smo bili tudi Slovenci, določena kriza, ki je zahtevala reformo. Krize in reforme v jugoslovanski državi v šestdesetih in osemdesetih letih so tako predmet naše pozornosti, kajti eno od vprašanj je nedvomno, kako sta bili obe krizi in reforme, ki so tem sledile povezane oziroma koliko in kako so reforme za preseganje krize iz šestdesetih let vplivale na krizo iz osemdesetih, zlasti iz konca tega desetletja
Mesto in gospodarstvo: Mariborsko gospodarstvo v 20. stoletju
No full textZbornik Mesto in gospodarstvo je rezultat sodelovanja Muzeja narodne osvoboditve Maribor in Inštituta za novejšo zgodovino Slovenije ter nadaljevanje projekta ohranitve tehnične in industrijske dediščine našega mesta z okolico.
V Muzeju narodne osvoboditve Maribor smo leta 2009 odprli razstavo Spomenik mariborski industriji – Industrijski Maribor v 20. stoletju. Ob samem začetku oblikovanja razstave smo si morali v muzeju postaviti nekaj vprašanj: Kaj je Maribor? Na kaj smo Mariborčani ponosni? Kaj je naše mesto in njegove prebivalce oblikovalo ali zaznamovalo v novejši zgodovini? Kaj nas je spreminjalo in kaj odrejalo? Na vrhu seznama odgovorov se je znašla mariborska industrija, ki je naše mesto v 20. stoletju spremenila, ga razvijala in pahnila na rob preživetja, določila način življenja v mestu in mu dala njegovo značilno zunanjo podobo