Institute of Contemporary History Publishing House OMP
Not a member yet
247 research outputs found
Sort by
Žensko delo: Delo žensk v zgodovinski perspektivi
No full textZbornik Žensko delo – delo žensk v zgodovinski perspektivi obravnava zaposlovanje žensk, žensko delo in različne oblike (vidne in nevidne, plačane in neplačane) dela žensk v zgodovini na Slovenskem. Zbornik je izrazito interdisciplinarno zastavljen. Njegova ambicija ni predstaviti temo skozi celotno zgodovino, cilj pa je opozoriti na diskontinuitete in kontinuitete v razvoju, na različne perspektive ter analitične vpoglede. Zbornik ne prinaša zgolj empirično gradivo, temveč načenja tudi metodološka vprašanja
Slovenija v Jugoslaviji
No full textZgodovinopisje je veda, ki proučuje, prikazuje in tudi vrednoti preteklost. Torej ≫pripoveduje≪ danes, kaj se je zgodilo nekoč, kako se je zgodilo, zakaj se je zgodilo, kdo je kaj storil, zakaj je to storil tako tako, itd. Zgodovinopisje predstavlja preteklost, tj. zgodovino, kot jo imenujemo. V primeru Jugoslavije, države, ki je bila in je ni več, je tako zgodovinopisje poklicano, da o njej ≫spregovori≪, da predstavi njeno zgodovino ali njene poglavitne poteze. Slovensko zgodovinopisje je na dejstvo, da je bila Jugoslavija država, v kateri s(m)o Slovenci živeli velik del 20. stoletja, vse kratko 20. stoletje, kot je njeno dobo, sicer na drugih časovnih mejnikih, zamejil britanski zgodovinar Eric Hobsbawm, kar nekoliko pozabilo. Ali ji vsaj ni posvečalo posebne pozornosti. Ko je jugoslovanska država še obstajala, se je očitno zdelo, da še ni pravi čas za to, da niso povsem dostopni vsi viri, da se zgodovinski proces še ni zaključil, da ga zato še ne moremo razčleniti in ovrednotiti. Razlogov ali opravičil, da se tega nismo lotili, je več. So opravičljivi, in so razlogi, ki nimajo pametnega izgovora. Nekaj je bilo pri tem tudi izgovarjanja na arhivsko gradivo, na njegovo dostopnost, urejenost ipd., nekaj pa je bilo tudi oportunizma, torej preračunljivosti in prilagodljivosti oblasti. Sedaj te ni več, zato je odpadel vsaj ta razlog, zakaj ni mogoče obravnavati jugoslovanskega obdobja slovenske zgodovine. Pri tem ne gre prezreti dejstva, da gre za dobo, dolgo triinsedemdeset let. Pri tem je ≫vključen≪ tudi čas druge svetovne vojne, ki je zaradi vsega, kar se je dogajalo, in zakaj se je dogajalo, posebna doba. Posebna doba tudi glede jugoslovanske države, njenega obstoja in neobstoja, njene nepretrganosti in njene obnovitve. Kakorkoli, s stališča države, njenega obstoja v času, ko zaradi okupacije in razkosanja njenega ozemlja ozemeljsko sicer ni obstajala, velja dejstvo njene povezanosti, kajti predstavljala jo je njena oblast. Jugoslovanska država je tako imela v svojem obstajanju dve dobi in več imen. Čeprav je šlo za jugoslovansko državo, sta se obe njeni pojavni obliki bistveno razlikovali glede vseh označevalcev, od oblike vladavine, organizacije države, političnega sistema. Še najbližje sta bili glede politične ureditve, čeprav naj bi bila prav - šlo je za vprašanje demokracije in njenega nasprotja - najbolj različna. Poudarek tega dela je na obdobju t. i. druge Jugoslavije, federativno organizirane jugoslovanske države (1945-1991) s socialistično politično ureditvijo in z oblastjo komunistov
Politično sodstvo: sodni procesi na slovenskem v dveh Jugoslavijah
No full textThe comparison between the main types of political trials in two exceedingly authoritarian periods of the 20th century Slovenian history – the period between the introduction of King Alexander\u27s Dictatorship on 6 January 1929 and the beginning of World War II in the Slovenian territory and the period between the end of the war and the relaxation of the political repression in the first half of the 1950s – supports the fundamental thesis of judicial processes as the strongest tools of the ruling political elites for the retaliation against imaginary or actual political opponents. Furthermore, this comparison provides a number of interesting results. The often overlooked necessity that the events in the Slovenian and Yugoslav space should be placed into and understood in the wider European spatial and temporal context turned out to be of key importance in order to understand the complexity of the issue of political repression and political trials in both periods. Thus it was possible for me to establish that the political repression in the Kingdom of SHS/ Yugoslavia took place in the contexts of global economic and political crises. In the interwar period the majority of European countries, as they sought the ways of overcoming the internal and external political crises, were abandoning the liberal models of parliamentary democracies and implementing the more authoritarian forms of government. This process culminated especially in the totalitarian systems of the fascist Italy, Nazi Germany, and communist Soviet Union. In the increasingly tense domestic and foreign political circumstances, the Kingdom of SHS/Yugoslavia started introducing the more authoritarian forms of government as well. Consequently it also began to implement increasingly stringent political repression against the most prominent political opponents, especially the communists, but also the extreme right wing groups and anti centralist bourgeois opposition. It nevertheless failed to successfully address the fundamental domestic political issues, especially the pressing social and national problems, which ultimately pushed it into the second global conflict.Primerjava temeljnih tipov političnih sodnih procesov v dveh izrazito avtoritarnih obdobjih slovenske zgodovine 20. stoletja, obdobja od uvedbe Aleksandrove diktature 6. januarja 1929 do začetka druge svetovne vojne na naših tleh ter obdobja od konca vojne do omilitve politične represije v prvi polovici petdesetih let, potrjuje temeljno tezo sodnih procesov kot najmočnejših orodij vladajočih političnih elit za obračunavanja z namišljenimi ali dejanskimi političnimi nasprotniki ter ob tem ponuja še več zanimivih rezultatov. Kot ključna za razumevanje kompleksnosti problematike političnih represij in političnih sodnih procesov v obeh obdobjih se je izkazala pogosto prezrta potreba, da je treba dogajanja v slovenskem oz. jugoslovanskem prostoru umeščati in razumeti v širšem evropskem prostorskem in časovnem kontekstu. Tako sem lahko ugotavljal, da je politična represija v Kraljevini SHS/Jugoslaviji potekala v kontekstih globalnih gospodarskih in političnih kriz. Večina evropskih držav je v obdobju med obema vojnama v iskanju izhodov iz notranje- in zunanjepolitičnih kriz opuščala liberalne modele parlamentarnih demokracij in se usmerjala v bolj avtoritarne oblike vladanja. Te so dosegle vrhunce zlasti v totalitarnih sistemih fašistične Italije, nacistične Nemčije in komunistične Sovjetske zveze. Kraljevina SHS/Jugoslavija je v vedno bolj zaostrenih notranje- in zunanjepolitičnih razmerah začela tudi sama uvajati avtoritarnejše oblike vladanja in s tem posledično izvajati poostreno politično represijo proti najhujšim političnim nasprotnikom, zlasti komunistom pa tudi skrajno desničarskim skupinam in proticentralistični meščanski opoziciji. Kljub temu pa ji ni uspelo uspešno rešiti temeljnih notranjepolitičnih vprašanj, zlasti socialnih in nacionalnih, kar jo je ne nazadnje pahnilo v drugi globalni spopad
Neprilagojeni in nevarni: podoba in status Ciganov v preteklosti
No full textThroughout European history, barely any other peoples have been as mistrusted and despised as Gypsies. Apart from the romantic clichés, which had nothing to do with reality and merely resulted from the dreams and yearning of the bourgeois society for free and uninhibited life, most of the notions about Gypsies consisted of negative notions, stereotypes and social prejudice. In this regard there is no doubt whatsoever, judging from the dictionaries, encyclopaedias and conversational lexicons, published around the middle of the 19th century, for example. The vocabulary entry “Gypsies” described these people as musical talents as well as vagrant rabble, criminals, thieves and swindlers.V evropski zgodovini skorajda ne srečamo ljudstva, do katerega se je gojilo toliko nezaupanja in zaničevanja kot do Ciganov. Poleg romantičnih klišejskih predstav, ki sploh niso ustrezale realnosti in so jih ustvarile zgolj sanje in hrepenenja meščanske družbe po svobodnem in nevezanem življenju, so o Ciganih prevladovali predvsem negativne predstave, stereotipi in družbeni predsodki. Slovarji, enciklopedije in konverzacijski leksikoni, ki so izšli denimo okoli srede 19. stoletja, o tem ne puščajo nobenega dvoma. Pod geslom Cigani obravnavajo tako muzikalične talente kot klateško sodrgo, lopove, tatove in prevarante
Neprilagojeni in nevarni: podoba in status Ciganov v preteklosti
No full textThroughout European history, barely any other peoples have been as mistrusted and despised as Gypsies. Apart from the romantic clichés, which had nothing to do with reality and merely resulted from the dreams and yearning of the bourgeois society for free and uninhibited life, most of the notions about Gypsies consisted of negative notions, stereotypes and social prejudice. In this regard there is no doubt whatsoever, judging from the dictionaries, encyclopaedias and conversational lexicons, published around the middle of the 19th century, for example. The vocabulary entry “Gypsies” described these people as musical talents as well as vagrant rabble, criminals, thieves and swindlers.V evropski zgodovini skorajda ne srečamo ljudstva, do katerega se je gojilo toliko nezaupanja in zaničevanja kot do Ciganov. Poleg romantičnih klišejskih predstav, ki sploh niso ustrezale realnosti in so jih ustvarile zgolj sanje in hrepenenja meščanske družbe po svobodnem in nevezanem življenju, so o Ciganih prevladovali predvsem negativne predstave, stereotipi in družbeni predsodki. Slovarji, enciklopedije in konverzacijski leksikoni, ki so izšli denimo okoli srede 19. stoletja, o tem ne puščajo nobenega dvoma. Pod geslom Cigani obravnavajo tako muzikalične talente kot klateško sodrgo, lopove, tatove in prevarante
Strategije in prakse energetske oskrbe v Sloveniji
No full textV gospodarskem zgodovinopisju je povsem jasno, da je vsaka gospodarska aktivnost pogojena z uporabo določenega energetskega vira. Lahko celo zapišemo, da viri in načini zajemanja energije in njihovo spreminjanje skozi čas določajo gospodarsko in socialno strukturo različnih družb. Kot zahteven tehnološki, gospodarski, ekološki in socialni proces so načini in vsebine energetske oskrbe tudi močno vplivali na strukturo ekonomije in družbe. Problem visoke energetske odvisnosti odločilno zaznamuje sodobne družbe in njene strategije gospodarskega in družbenega razvoja. Stabilna energetska oskrba je zanesljivo več kot zgolj tehnološka ali gospodarska paradigma. Dejstvo je, da je ni mogoče zvesti na tako ozke kategorije, sčasoma je namreč postala način življenja
Slovenija v Jugoslaviji
No full textZgodovinopisje je veda, ki proučuje, prikazuje in tudi vrednoti preteklost. Torej ≫pripoveduje≪ danes, kaj se je zgodilo nekoč, kako se je zgodilo, zakaj se je zgodilo, kdo je kaj storil, zakaj je to storil tako tako, itd. Zgodovinopisje predstavlja preteklost, tj. zgodovino, kot jo imenujemo. V primeru Jugoslavije, države, ki je bila in je ni več, je tako zgodovinopisje poklicano, da o njej ≫spregovori≪, da predstavi njeno zgodovino ali njene poglavitne poteze. Slovensko zgodovinopisje je na dejstvo, da je bila Jugoslavija država, v kateri s(m)o Slovenci živeli velik del 20. stoletja, vse kratko 20. stoletje, kot je njeno dobo, sicer na drugih časovnih mejnikih, zamejil britanski zgodovinar Eric Hobsbawm, kar nekoliko pozabilo. Ali ji vsaj ni posvečalo posebne pozornosti. Ko je jugoslovanska država še obstajala, se je očitno zdelo, da še ni pravi čas za to, da niso povsem dostopni vsi viri, da se zgodovinski proces še ni zaključil, da ga zato še ne moremo razčleniti in ovrednotiti. Razlogov ali opravičil, da se tega nismo lotili, je več. So opravičljivi, in so razlogi, ki nimajo pametnega izgovora. Nekaj je bilo pri tem tudi izgovarjanja na arhivsko gradivo, na njegovo dostopnost, urejenost ipd., nekaj pa je bilo tudi oportunizma, torej preračunljivosti in prilagodljivosti oblasti. Sedaj te ni več, zato je odpadel vsaj ta razlog, zakaj ni mogoče obravnavati jugoslovanskega obdobja slovenske zgodovine. Pri tem ne gre prezreti dejstva, da gre za dobo, dolgo triinsedemdeset let. Pri tem je ≫vključen≪ tudi čas druge svetovne vojne, ki je zaradi vsega, kar se je dogajalo, in zakaj se je dogajalo, posebna doba. Posebna doba tudi glede jugoslovanske države, njenega obstoja in neobstoja, njene nepretrganosti in njene obnovitve. Kakorkoli, s stališča države, njenega obstoja v času, ko zaradi okupacije in razkosanja njenega ozemlja ozemeljsko sicer ni obstajala, velja dejstvo njene povezanosti, kajti predstavljala jo je njena oblast. Jugoslovanska država je tako imela v svojem obstajanju dve dobi in več imen. Čeprav je šlo za jugoslovansko državo, sta se obe njeni pojavni obliki bistveno razlikovali glede vseh označevalcev, od oblike vladavine, organizacije države, političnega sistema. Še najbližje sta bili glede politične ureditve, čeprav naj bi bila prav - šlo je za vprašanje demokracije in njenega nasprotja - najbolj različna. Poudarek tega dela je na obdobju t. i. druge Jugoslavije, federativno organizirane jugoslovanske države (1945-1991) s socialistično politično ureditvijo in z oblastjo komunistov
Strategije in prakse energetske oskrbe v Sloveniji
No full textV gospodarskem zgodovinopisju je povsem jasno, da je vsaka gospodarska aktivnost pogojena z uporabo določenega energetskega vira. Lahko celo zapišemo, da viri in načini zajemanja energije in njihovo spreminjanje skozi čas določajo gospodarsko in socialno strukturo različnih družb. Kot zahteven tehnološki, gospodarski, ekološki in socialni proces so načini in vsebine energetske oskrbe tudi močno vplivali na strukturo ekonomije in družbe. Problem visoke energetske odvisnosti odločilno zaznamuje sodobne družbe in njene strategije gospodarskega in družbenega razvoja. Stabilna energetska oskrba je zanesljivo več kot zgolj tehnološka ali gospodarska paradigma. Dejstvo je, da je ni mogoče zvesti na tako ozke kategorije, sčasoma je namreč postala način življenja
Strategije in prakse energetske oskrbe v Sloveniji
No full textV gospodarskem zgodovinopisju je povsem jasno, da je vsaka gospodarska aktivnost pogojena z uporabo določenega energetskega vira. Lahko celo zapišemo, da viri in načini zajemanja energije in njihovo spreminjanje skozi čas določajo gospodarsko in socialno strukturo različnih družb. Kot zahteven tehnološki, gospodarski, ekološki in socialni proces so načini in vsebine energetske oskrbe tudi močno vplivali na strukturo ekonomije in družbe. Problem visoke energetske odvisnosti odločilno zaznamuje sodobne družbe in njene strategije gospodarskega in družbenega razvoja. Stabilna energetska oskrba je zanesljivo več kot zgolj tehnološka ali gospodarska paradigma. Dejstvo je, da je ni mogoče zvesti na tako ozke kategorije, sčasoma je namreč postala način življenja
Slovenija v Jugoslaviji
No full textZgodovinopisje je veda, ki proučuje, prikazuje in tudi vrednoti preteklost. Torej ≫pripoveduje≪ danes, kaj se je zgodilo nekoč, kako se je zgodilo, zakaj se je zgodilo, kdo je kaj storil, zakaj je to storil tako tako, itd. Zgodovinopisje predstavlja preteklost, tj. zgodovino, kot jo imenujemo. V primeru Jugoslavije, države, ki je bila in je ni več, je tako zgodovinopisje poklicano, da o njej ≫spregovori≪, da predstavi njeno zgodovino ali njene poglavitne poteze. Slovensko zgodovinopisje je na dejstvo, da je bila Jugoslavija država, v kateri s(m)o Slovenci živeli velik del 20. stoletja, vse kratko 20. stoletje, kot je njeno dobo, sicer na drugih časovnih mejnikih, zamejil britanski zgodovinar Eric Hobsbawm, kar nekoliko pozabilo. Ali ji vsaj ni posvečalo posebne pozornosti. Ko je jugoslovanska država še obstajala, se je očitno zdelo, da še ni pravi čas za to, da niso povsem dostopni vsi viri, da se zgodovinski proces še ni zaključil, da ga zato še ne moremo razčleniti in ovrednotiti. Razlogov ali opravičil, da se tega nismo lotili, je več. So opravičljivi, in so razlogi, ki nimajo pametnega izgovora. Nekaj je bilo pri tem tudi izgovarjanja na arhivsko gradivo, na njegovo dostopnost, urejenost ipd., nekaj pa je bilo tudi oportunizma, torej preračunljivosti in prilagodljivosti oblasti. Sedaj te ni več, zato je odpadel vsaj ta razlog, zakaj ni mogoče obravnavati jugoslovanskega obdobja slovenske zgodovine. Pri tem ne gre prezreti dejstva, da gre za dobo, dolgo triinsedemdeset let. Pri tem je ≫vključen≪ tudi čas druge svetovne vojne, ki je zaradi vsega, kar se je dogajalo, in zakaj se je dogajalo, posebna doba. Posebna doba tudi glede jugoslovanske države, njenega obstoja in neobstoja, njene nepretrganosti in njene obnovitve. Kakorkoli, s stališča države, njenega obstoja v času, ko zaradi okupacije in razkosanja njenega ozemlja ozemeljsko sicer ni obstajala, velja dejstvo njene povezanosti, kajti predstavljala jo je njena oblast. Jugoslovanska država je tako imela v svojem obstajanju dve dobi in več imen. Čeprav je šlo za jugoslovansko državo, sta se obe njeni pojavni obliki bistveno razlikovali glede vseh označevalcev, od oblike vladavine, organizacije države, političnega sistema. Še najbližje sta bili glede politične ureditve, čeprav naj bi bila prav - šlo je za vprašanje demokracije in njenega nasprotja - najbolj različna. Poudarek tega dela je na obdobju t. i. druge Jugoslavije, federativno organizirane jugoslovanske države (1945-1991) s socialistično politično ureditvijo in z oblastjo komunistov