Institute of Contemporary History Publishing House OMP
Not a member yet
247 research outputs found
Sort by
Spremembe in zamišljanja: gospodarsko-zgodovinske refleksije
No full textThe interpretation involving the slow processes of economic and social modernisation of the Slovenian space in comparison with the immediate and more distant surrounding areas is one of the generally accepted and often supported suppositions of Slovenian historiography. We should underline that this was a long-term characteristic, not a temporally restricted phenomenon. Slovenian territory was permanently at the brink of the European processes of economic and social transformation. External demand was the driving force of structural economic changes, as domestic demand could not carry out its role as the agent of the economic restructuring due to the low level of income. The dependence on domestic demand lengthened the process of economic changes considerably and preserved or expanded the dimensions of the lag. Slovenian economy and society joined these processes with a lag of several decades and with significant discontinuities manifesting themselves as re agrarisation or de industrialisation in the proto industrial interpretative concept.Ena od splošno sprejetih in večkrat podprtih podmen slovenskega zgodovinopisja je interpretacija o počasnosti procesov ekonomske in socialne modernizacije slovenskega prostora v primerjavi z bližnjim ali bolj oddaljenim sosedstvom. Pri tem je treba izpostaviti, da je šlo za dolgoročno značilnost, ne za časovno omejen pojav. Slovenski prostor je bil trajno na obrobju evropskih procesov ekonomske in socialne transformacije. Gibalo strukturnih gospodarskih sprememb je bilo zunanje povpraševanje, kajti zaradi nizke ravni dohodkov domače povpraševanje ni moglo opravljati vloge agensa prestrukturiranja gospodarske strukture. Zanašanje na domače povpraševanje je pot sprememb v gospodarstvu zelo podaljšalo in ohranjalo ali širilo dimenzije zamudništva. V te procese sta slovensko gospodarstvo in družba stopala z nekajdesetletno zamudo in z občutnimi diskontinuitetami v podobi reagrarizacije oziroma deindustrializacije v protoindustrijskem interpretativnem konceptu
Spremembe in zamišljanja: gospodarsko-zgodovinske refleksije
No full textThe interpretation involving the slow processes of economic and social modernisation of the Slovenian space in comparison with the immediate and more distant surrounding areas is one of the generally accepted and often supported suppositions of Slovenian historiography. We should underline that this was a long-term characteristic, not a temporally restricted phenomenon. Slovenian territory was permanently at the brink of the European processes of economic and social transformation. External demand was the driving force of structural economic changes, as domestic demand could not carry out its role as the agent of the economic restructuring due to the low level of income. The dependence on domestic demand lengthened the process of economic changes considerably and preserved or expanded the dimensions of the lag. Slovenian economy and society joined these processes with a lag of several decades and with significant discontinuities manifesting themselves as re agrarisation or de industrialisation in the proto industrial interpretative concept.Ena od splošno sprejetih in večkrat podprtih podmen slovenskega zgodovinopisja je interpretacija o počasnosti procesov ekonomske in socialne modernizacije slovenskega prostora v primerjavi z bližnjim ali bolj oddaljenim sosedstvom. Pri tem je treba izpostaviti, da je šlo za dolgoročno značilnost, ne za časovno omejen pojav. Slovenski prostor je bil trajno na obrobju evropskih procesov ekonomske in socialne transformacije. Gibalo strukturnih gospodarskih sprememb je bilo zunanje povpraševanje, kajti zaradi nizke ravni dohodkov domače povpraševanje ni moglo opravljati vloge agensa prestrukturiranja gospodarske strukture. Zanašanje na domače povpraševanje je pot sprememb v gospodarstvu zelo podaljšalo in ohranjalo ali širilo dimenzije zamudništva. V te procese sta slovensko gospodarstvo in družba stopala z nekajdesetletno zamudo in z občutnimi diskontinuitetami v podobi reagrarizacije oziroma deindustrializacije v protoindustrijskem interpretativnem konceptu
Podrgni, očedi, živali otrebi: higiena in snaga v dobi meščanstva
No full textIn the 18th century, under the influence of ideas stemming from the enlightenment, the outlook on the issue of health and disease also changed. By drawing the final line between theology and medicine, which divided their jurisdictions in this period – the former becoming responsible for the soul and the latter taking charge of the body – a new attitude to diseases also established itself. Sickness was no longer seen as punishment for sin and consequence of God’s anger: people started falling ill because they did not observe the hygiene standards. When the conviction prevailed that diseases could at least be prevented if not entirely cured by direct interventions and improvement of the environmental sanitary conditions, the state apparatus become an increasingly important factor and as such it kept intervening in lives of the people more and more directly. The state started establishing its authority in the field of health, hygiene and care for a suitable living environment as well as accepting more and more responsibility for the wellbeing of the individuals and the whole community. Thus the 19th century became a period of extensive social, health and hygiene reforms, undertaken by the state in order to regulate, alter, and establish the supervision over even the most intimate aspects of the people’s lives through largescale projects. This gave rise to the opposition between the interests of the individuals, who wanted to eat, drink and enjoy life to the fullest, and the interests of the community, which mostly strived for hardworking, healthy and vigorous citizens, workers and soldiers. The aim was to overcome the resignation which had reigned among people in connection with health and disease since the antiquity. The preparation of precise studies of the environment and living conditions began and medical topographies, whose analyses were basically intended for the expert public, became a part of the prevention campaign. The awareness of the connection between the human health and the environment they lived in had already been completely affirmed, and the 19th century was definitely the period when social and hygiene reforms started enter people’s homes and their intimacy.V 18. stoletju je pod vplivom idej, ki jih je s seboj prineslo razsvetljenstvo, prišlo tudi do spremenjenega pogleda na vprašanje zdravja in bolezni. Z dokončno ločnico med teologijo in medicino, ki sta si v tem obdobju razdelili pristojnosti – ena nad dušo, druga pa nad telesom, se je uveljavil tudi nov pogled na bolezen. Ta ni bila več kazen za greh in posledica božje jeze, saj so ljudje začeli zbolevali zato, ker se niso podrejali higienskim predpisom. S prevlado prepričanja, da je bolezni mogoče vsaj preprečevati, če ne že v celoti zdraviti z neposrednimi posegi in asanacijo okolja, je državni aparat postajal vse bolj odločilen faktor in kot tak vse bolj neposredno posegal v življenja ljudi. Država si je na področju zdravja, higiene in skrbi za bolj zdravo in človeku primerno življenjsko okolje začela prilaščati vedno večje pristojnosti, nase pa je začela prevzemati tudi vedno večjo odgovornost za dobrobit posameznika in celotne skupnosti. 19. stoletje je tako postalo obdobje obsežnih socialnih, zdravstvenih in higienskih reform, s katerimi je država želela preko velikih projektov regulirati, spreminjati in prevzemati nadzor tudi nad najbolj intimnimi področji človekovega življenja. Ob tem so se ves čas srečevali z nasprotji med interesi posameznika, ki je želel jesti, piti ter v polnosti uživati življenje, in interesi skupnosti, ki si je želela predvsem delavne, zdrave in klene državljane, delavce in vojake. Preseči so poskušali vdanost v usodo, ki je na področju zdravja in bolezni med ljudmi prevladovala od antike naprej. Nastajati so začele natančne študije okolja in življenjskih razmer, medicinske topografije, ki so s svojimi analizami sicer načeloma nastajale za strokovno javnost, pa so postajale tudi del preventivne kampanje. Zavedanje o povezavi med zdravjem ljudi in okoljem, v katerem prebivajo, se je že povsem utrdilo, 19. stoletje pa je bilo zagotovo obdobje, ko so socialne in higienske reforme začele prestopati pragove domov ter posegati v človekovo intimo
Žensko delo: Delo žensk v zgodovinski perspektivi
No full textZbornik Žensko delo – delo žensk v zgodovinski perspektivi obravnava zaposlovanje žensk, žensko delo in različne oblike (vidne in nevidne, plačane in neplačane) dela žensk v zgodovini na Slovenskem. Zbornik je izrazito interdisciplinarno zastavljen. Njegova ambicija ni predstaviti temo skozi celotno zgodovino, cilj pa je opozoriti na diskontinuitete in kontinuitete v razvoju, na različne perspektive ter analitične vpoglede. Zbornik ne prinaša zgolj empirično gradivo, temveč načenja tudi metodološka vprašanja
Politično sodstvo: sodni procesi na slovenskem v dveh Jugoslavijah
No full textThe comparison between the main types of political trials in two exceedingly authoritarian periods of the 20th century Slovenian history – the period between the introduction of King Alexander\u27s Dictatorship on 6 January 1929 and the beginning of World War II in the Slovenian territory and the period between the end of the war and the relaxation of the political repression in the first half of the 1950s – supports the fundamental thesis of judicial processes as the strongest tools of the ruling political elites for the retaliation against imaginary or actual political opponents. Furthermore, this comparison provides a number of interesting results. The often overlooked necessity that the events in the Slovenian and Yugoslav space should be placed into and understood in the wider European spatial and temporal context turned out to be of key importance in order to understand the complexity of the issue of political repression and political trials in both periods. Thus it was possible for me to establish that the political repression in the Kingdom of SHS/ Yugoslavia took place in the contexts of global economic and political crises. In the interwar period the majority of European countries, as they sought the ways of overcoming the internal and external political crises, were abandoning the liberal models of parliamentary democracies and implementing the more authoritarian forms of government. This process culminated especially in the totalitarian systems of the fascist Italy, Nazi Germany, and communist Soviet Union. In the increasingly tense domestic and foreign political circumstances, the Kingdom of SHS/Yugoslavia started introducing the more authoritarian forms of government as well. Consequently it also began to implement increasingly stringent political repression against the most prominent political opponents, especially the communists, but also the extreme right wing groups and anti centralist bourgeois opposition. It nevertheless failed to successfully address the fundamental domestic political issues, especially the pressing social and national problems, which ultimately pushed it into the second global conflict.Primerjava temeljnih tipov političnih sodnih procesov v dveh izrazito avtoritarnih obdobjih slovenske zgodovine 20. stoletja, obdobja od uvedbe Aleksandrove diktature 6. januarja 1929 do začetka druge svetovne vojne na naših tleh ter obdobja od konca vojne do omilitve politične represije v prvi polovici petdesetih let, potrjuje temeljno tezo sodnih procesov kot najmočnejših orodij vladajočih političnih elit za obračunavanja z namišljenimi ali dejanskimi političnimi nasprotniki ter ob tem ponuja še več zanimivih rezultatov. Kot ključna za razumevanje kompleksnosti problematike političnih represij in političnih sodnih procesov v obeh obdobjih se je izkazala pogosto prezrta potreba, da je treba dogajanja v slovenskem oz. jugoslovanskem prostoru umeščati in razumeti v širšem evropskem prostorskem in časovnem kontekstu. Tako sem lahko ugotavljal, da je politična represija v Kraljevini SHS/Jugoslaviji potekala v kontekstih globalnih gospodarskih in političnih kriz. Večina evropskih držav je v obdobju med obema vojnama v iskanju izhodov iz notranje- in zunanjepolitičnih kriz opuščala liberalne modele parlamentarnih demokracij in se usmerjala v bolj avtoritarne oblike vladanja. Te so dosegle vrhunce zlasti v totalitarnih sistemih fašistične Italije, nacistične Nemčije in komunistične Sovjetske zveze. Kraljevina SHS/Jugoslavija je v vedno bolj zaostrenih notranje- in zunanjepolitičnih razmerah začela tudi sama uvajati avtoritarnejše oblike vladanja in s tem posledično izvajati poostreno politično represijo proti najhujšim političnim nasprotnikom, zlasti komunistom pa tudi skrajno desničarskim skupinam in proticentralistični meščanski opoziciji. Kljub temu pa ji ni uspelo uspešno rešiti temeljnih notranjepolitičnih vprašanj, zlasti socialnih in nacionalnih, kar jo je ne nazadnje pahnilo v drugi globalni spopad
Žensko delo: Delo žensk v zgodovinski perspektivi
No full textZbornik Žensko delo – delo žensk v zgodovinski perspektivi obravnava zaposlovanje žensk, žensko delo in različne oblike (vidne in nevidne, plačane in neplačane) dela žensk v zgodovini na Slovenskem. Zbornik je izrazito interdisciplinarno zastavljen. Njegova ambicija ni predstaviti temo skozi celotno zgodovino, cilj pa je opozoriti na diskontinuitete in kontinuitete v razvoju, na različne perspektive ter analitične vpoglede. Zbornik ne prinaša zgolj empirično gradivo, temveč načenja tudi metodološka vprašanja
"To smemo že tako dolgo": kmečke služnosti in njihova odprava
No full textOf the changes taking place in the agrarian field in 1848 as a consequence of the March Revolution, the abolishment, purchase and regulation of easement were the most significant economic changes that influenced the lives of the majority of the population still making a living by farming and managing the land. The way of land exploitation through peasant easement had been established especially in the eastern Germanic space. In most Austrian countries this was dominant to such a degree that in 1848 almost all land was burdened by some form of easement. This book focuses on easement as an important factor of farming in the Austrian provinces with the emphasis on Carniola and as an integral part of the agricultural economy, where easement sometimes represented an economic resource that was difficult to replace. In this manner it also affected the lives of peasant families and wider social community.Ob spremembah, ki so se leta 1848 kot posledica marčne revolucije zgodile na agrarnem področju, so odprava, odkup in regulacija služnosti tiste spremembe, ki so ekonomsko najbolj posegle v življenje večinskega dela prebivalstva, ki se je še vedno preživljalo z obdelovanjem zemlje in gospodarjenjem z zemljišči. Način izkoriščanja zemljišč s kmečkimi služnostmi se je oblikoval predvsem v vzhodnem germanskem prostoru, v večini avstrijskih dežel pa je prevladal do take mere, da je bilo leta 1848 težko najti zemljišče, ki ne bi bilo obremenjeno s katero od oblik služnosti. Pričujoča knjiga obravnava služnosti kot pomemben dejavnik kmetovanja v avstrijskih deželah s poudarkom na Kranjski, pa tudi kot sestavni del kmetijskega gospodarstva, kjer so služnosti predstavljale včasih težko nadomestljiv ekonomski vir. S tem so vplivale tudi na življenje kmečke družine in širše družbene skupnosti
Med državo in trgom: cikli in prelomi v zgodovini
No full textRazprave o državi in trgu bi lahko nedvomno uvrstili med najvidnejše v sodobnem času: od pouličnih klepetov, gostilniških miz, družinskih slavij, do parlamentarnih razprav in akademskih posvetov. Zdi se, da ima mnenje o razmerju že prav vsak, kot tudi o tem, kako kategorije sploh razumeti. Vsakdanje poglede na razmerje sooblikujejo številne politične in analitične razprave o globalnih politikah in ekonomski finančni krizi kot tudi politični pozivi po vitki državi in krčenju njene vloge v sodobni družbi aktivnega dela. Strokovnjaki, ideologi in politiki utemeljujejo svoje argumente s tržnimi zakonitostmi, s potrebo po deregulaciji trga, podjetniški logiki in zasebni iniciativi. Temu oporekajo tisti, ki izpostavljajo prav nasprotno: daje danes potrebne več države in manj trga. Številni sodobni kritiki dokazujejo, da se je država sicer umaknila s področja socialnega varstva, a je zato okrepila svojo vlogo na področju družbenega nadzora. Študije nacionalizmov in etničnosti pa izpostavljajo, da kljub svetovnim globalnim povezavam vloga nacionalne države ni izginila, temveč se je preoblikovala
Nasilje vojnih in povojnih dni
No full textMilijonske žrtve prve polovice »kratkega« 20. stoletja med letoma 1914 in 1950 niso več posledica apokaliptičnih naravnih nesreč, epidemij bolezni ali lakot, ampak pretežno različnih oblik političnega nasilja. Med njimi izstopa t. i. državno politično nasilje, ki so ga izvajali nosilci oblasti preko oblastnih ter znotraj njih represivnih aparatov (vojska, policija, sodstvo, varnostnoobveščevalne službe) zoper državljane drugih držav z namenom doseči specifične zunanjepolitične cilje kot tudi zoper notranjepolitične nasprotnike in tako za doseganje notranjepolitičnih ciljev
Nasilje vojnih in povojnih dni
No full textMilijonske žrtve prve polovice »kratkega« 20. stoletja med letoma 1914 in 1950 niso več posledica apokaliptičnih naravnih nesreč, epidemij bolezni ali lakot, ampak pretežno različnih oblik političnega nasilja. Med njimi izstopa t. i. državno politično nasilje, ki so ga izvajali nosilci oblasti preko oblastnih ter znotraj njih represivnih aparatov (vojska, policija, sodstvo, varnostnoobveščevalne službe) zoper državljane drugih držav z namenom doseči specifične zunanjepolitične cilje kot tudi zoper notranjepolitične nasprotnike in tako za doseganje notranjepolitičnih ciljev