Institute of Contemporary History Publishing House OMP
Not a member yet
247 research outputs found
Sort by
GLUHI IN SVET: Med odrinjenostjo in vključenostjo
Get PDFThe Ljubljana Institute for the Deaf-Mute was built withthe resources from various benefactors’ bequests. Dean IgnacijHolzapfel was the most generous of them. In his will, he dedicatedhis fortune to the construction of an institute for the deafyouth from Carniola, who were educated in German institutionsand thus alienated from their homeland. This was anotherdisplay of his patriotism, as were his previous unsuccessful attemptsto publish the Slovenian weekly newspaper Slavinja.With the construction of the Institute in Ljubljana in 1900, theSlovenian deaf youth from Carniola were given the opportunityto receive education in the Slovenian language and live independentlyafter the completion of their schooling.Skrb za otroke s posebnimi potrebami se je po prvi svetovnivojni sicer res sistemizirala, a so evropske države nekajkorakov v to smer naredile že v 19. stoletju. Otroke s posebnimipotrebami so namreč začele vključevati v segregirane oblike izobraževanja.Začetke segregirane vzgoje in izobraževanja prepoznamokot pozitivne in jih razumemo v kontekstu začetkovstrokovnega ukvarjanja z otroki, za kar prej ni bilo poskrbljeno.Zasnova segregacije je imela pozitivne učinke, a se to večkratpozablja, saj sama beseda asociira na izolacijo, zanikanje inmanjše možnosti
Slovenska politična tranzicija (1989 -2004)
Get PDFThe Slovenian political transition represents a multifaceted subject. It began when socialism was declining and gradually collapsing globally, and Yugoslavia was in the throes of an economic and political crisis. The ensuing transition could thereforebe studied from many angles and with different emphases than the ones analysed in this book. The view it encompasses is nevertheless crucial. The book focuses on the level of the Slovenian republic: first as one of the Yugoslav socialist republics; after the dissolution of the federation and independence, as a nation-state that looked towards Europe; and, finally, as a republicthat has once again transferred a part of its rights to a supranational entity, this time the European Union. In this respect, the central transition period is directly linked to the existence of Slovenia as an independent nation-state, a republic in which a certain political culture has developed and a specific political space has been shaped, both of which resulted from the processes, structures, and customs of the socialist era, especially in the initial years of the transition.Knjiga obravnava historični razvoj slovenskega političnega prostora med letoma 1989 in 2004. Ta čas, imenovan tranzicija, je vsebinsko zamejen z dvema dogodkoma: z začetkom ustavnih sprememb v Sloveniji, ki so vodile v demokratizacijo in pluralizacijo, in s pridružitvijo Slovenije Evropski uniji. Izhajajoč iz obilice primarnih virov, kot so zapisi parlamentarnih sej, arhivsko in časopisno gradivo, spomini, znanstveni teksti in raziskave javnega mnenja monografija prikazuje, da je bila slovenska politična tranzicija postopna. Gradualizem, ki se je sprva pojavil kot ideja na področju slovenskega gospodarstva, je v zgodnjih devetdesetih letih prestopil meje ekonomije ter prešel na področje državne in politične aktivnosti kot širša značilnost slovenske političnega prostora. Pričujoče delo odgovarja na vprašanja, katere ideje, prakse, institucije (ali njihovi deli) in posamezniki so v luči postopnega prehoda ostali aktivni po političnem prelomu leta 1989. Sledi njihovemu preoblikovanju, zaznamovanemu z izkušnjo socializma, ter s pričakovanji, ki jih je s sabo prinašala tranzicija. Posebna pozornost je namenjena tistim delom političnega procesa, ki so zajemali (samo)regulacijo političnih elit in njihove aktivnosti: razpravam o spreminjanju ustave, oblikovanju in sprejemanju zakonov, oblikovanju koalicij, določanju državnega proračuna in procesu slovenskega pridruževanja Evropski uniji. Čeprav je parlament predstavljal osrednjo institucijo, kjer so se odvijali vsi zgoraj našteti procesi, monografija poleg parlamentarnih sej vključuje povezovanje parlamenta z ostalimi državnimi institucijami ter z javnostjo
Od konflikta h Kompromisu: Oris odnosa med državo in Katoliško cerkvijo v Sloveniji 1966–1991
Get PDFWith the end of the Second World War and the takeoverof power by the Communist Party, a period of several years of lawlessness began for the Catholic Church in Yugoslavia, in which the revolutionary regime tried to put an end to its social power and influence and to its independence in relation to totalitarian power with many repressive measures – first and foremost with the court convictions of church representatives and the nationalization of church property. The anti-church activity of the state authorities in the first post-war years was primarily aimed at annihilating or at least significantly reducing the influence of the Holy See on the functioning of the Catholic Church in Yugoslavia, because due to the international dimension of thechurch organization, the Communist Party, in its desire for a complete social monopoly, could not fully to subvert. The efforts of the communist authorities to subjugate the Catholic Church in Yugoslavia by establishing the so-called national Church, quicklyproved unsuccessful due to the determined opposition of the Yugoslav bishops. The regime therefore tried to cause a split between the bishops and priests and thereby break the unity of the Catholic Church by establishing puppet priestly patriotic associations, torn between loyalty to the Church and the regime, which, even after the failure of this policy, served for a long time as the main means of the policy of differentiation. The Yugoslav authorities saw the Holy See as the biggest obstacle in regulating relations between the state and the Catholic Church, especially when, with his support, the Yugoslav bishops banned the regime‘s priestly associations. The announcement that theArchbishop of Zagreb Alojzije Stepinac, who was convicted in a staged trial, would be elevated to the cardinal honor, therefore served as a convenient excuse for the Belgrade to unilaterally sever diplomatic relations with the Holy See in December 1952.Čas 2. svetovne vojne in dogodki neposredno po njej predstavljajo pomembno prelomnico v novejši zgodovini Cerkve na Slovenskem, tako glede na njen predvojni odnos do politične oblasti kot njen družbeni položaj. Katoliški tabor, razumljen kot »splet katoliških ustanov različnih področij«, je napad na Jugoslavijo s strani sil osi aprila 1941 dočakal kot dominantna politična in družbena sila. Izrazita protikomunistična usmerjenost vodstva ljubljanske škofije, na čelu s škofom dr. Gregorijem Rožmanom in njegovo medvojno angažiranje v protikomunističnem in protirevolucionarnem boju, je Cerkev na Slovenskem v odnosu do komunističnega režima postavila v položaj politične in ideološke opozicije, s katero je po maju 1945 stalinistična oblast nameravala radikalno obračunati. Vendar povojnega nasilja nad Cerkvijo ni mogoče pojasniti z ravnanjem zgolj enega (četudi najvplivnejšega) dela slovenske cerkvene hierarhije tekom okupacije. To nasilje se je, kakor ugotavlja dr. Anton Stres, »najavljalo in začelo prej, preden je sploh prišlo do usodnih razkolov in delitev«
Gozd in ljudje - razmerja in zgodovina
Get PDFIz recenzije izr. prof. dr. Petra Mikše:Človek je bil v preteklosti vedno najbolj zadovoljen, ko je naravo kultiviral oziroma iz »divljine« naredil kulturno krajino. Narava je še nedavno veljala za lepo in prijetno le tam, kjer je bila »udomačena in zarisana s šestilom in ravnilom«. Avtorji v prispevkih z različnih zornih kotov poglobljeno in interdisciplinarno analizirajo, kako se v odnosu do gozda in človekovem dojemanju naravnega okolja odslikavajo vrednote in način razmišljanja vsakokratne družbe v prostoru in času,prikažejo poskuse prikrojevanja naravnega okolja človekovim potrebam in želji po dobičku ter posledice teh človekovih posegov in ukrepe za sanacijo nastale škode. Skupno delo strokovnjakov s področja gozdarstva, lesarstva in varstva okolja ter zgodovinarjev vse našteto osvetljuje z različnih plati in zornih kotov ter dopolnjuje medsebojne vrzeli v znanju.
Iz recenzije znanstvenega svetnika, red. prof. Andraža Čarnija:Pričujoča monografija nas popelje v gozdove in prikazuje pretekle in sedanje načine upravljanja z njimi. Avtorji prihajajo z različnih področij znanosti in obdelujejo tematiko vsak s svojega zornega kota. Tako monografija osvetli različne vidike upravljanja z gozdovi, obravnava pa tudi različne načine njihovega izkoriščanja in varovanja. Takšen pristop zagotavlja bralcu celovit vpogled v odnose med ljudmi in gozdovi. Procesi, ki so potekali v preteklosti, pa se navezujejo na današnjestanje in jih lahko zasledimo še danes.Iz recenzije izr. prof. dr. Petra Mikše:Človek je bil v preteklosti vedno najbolj zadovoljen, ko je naravo kultiviral oziroma iz »divljine« naredil kulturno krajino. Narava je še nedavno veljala za lepo in prijetno le tam, kjer je bila »udomačena in zarisana s šestilom in ravnilom«. Avtorji v prispevkih z različnih zornih kotov poglobljeno in interdisciplinarno analizirajo, kako se v odnosu do gozda in človekovem dojemanju naravnega okolja odslikavajo vrednote in način razmišljanja vsakokratne družbe v prostoru in času,prikažejo poskuse prikrojevanja naravnega okolja človekovim potrebam in želji po dobičku ter posledice teh človekovih posegov in ukrepe za sanacijo nastale škode. Skupno delo strokovnjakov s področja gozdarstva, lesarstva in varstva okolja ter zgodovinarjev vse našteto osvetljuje z različnih plati in zornih kotov ter dopolnjuje medsebojne vrzeli v znanju.
Iz recenzije znanstvenega svetnika, red. prof. Andraža Čarnija:Pričujoča monografija nas popelje v gozdove in prikazuje pretekle in sedanje načine upravljanja z njimi. Avtorji prihajajo z različnih področij znanosti in obdelujejo tematiko vsak s svojega zornega kota. Tako monografija osvetli različne vidike upravljanja z gozdovi, obravnava pa tudi različne načine njihovega izkoriščanja in varovanja. Takšen pristop zagotavlja bralcu celovit vpogled v odnose med ljudmi in gozdovi. Procesi, ki so potekali v preteklosti, pa se navezujejo na današnjestanje in jih lahko zasledimo še danes
Od konflikta h Kompromisu: Oris odnosa med državo in Katoliško cerkvijo v Sloveniji 1966–1991
Get PDFWith the end of the Second World War and the takeoverof power by the Communist Party, a period of several years of lawlessness began for the Catholic Church in Yugoslavia, in which the revolutionary regime tried to put an end to its social power and influence and to its independence in relation to totalitarian power with many repressive measures – first and foremost with the court convictions of church representatives and the nationalization of church property. The anti-church activity of the state authorities in the first post-war years was primarily aimed at annihilating or at least significantly reducing the influence of the Holy See on the functioning of the Catholic Church in Yugoslavia, because due to the international dimension of thechurch organization, the Communist Party, in its desire for a complete social monopoly, could not fully to subvert. The efforts of the communist authorities to subjugate the Catholic Church in Yugoslavia by establishing the so-called national Church, quicklyproved unsuccessful due to the determined opposition of the Yugoslav bishops. The regime therefore tried to cause a split between the bishops and priests and thereby break the unity of the Catholic Church by establishing puppet priestly patriotic associations, torn between loyalty to the Church and the regime, which, even after the failure of this policy, served for a long time as the main means of the policy of differentiation. The Yugoslav authorities saw the Holy See as the biggest obstacle in regulating relations between the state and the Catholic Church, especially when, with his support, the Yugoslav bishops banned the regime‘s priestly associations. The announcement that theArchbishop of Zagreb Alojzije Stepinac, who was convicted in a staged trial, would be elevated to the cardinal honor, therefore served as a convenient excuse for the Belgrade to unilaterally sever diplomatic relations with the Holy See in December 1952.Čas 2. svetovne vojne in dogodki neposredno po njej predstavljajo pomembno prelomnico v novejši zgodovini Cerkve na Slovenskem, tako glede na njen predvojni odnos do politične oblasti kot njen družbeni položaj. Katoliški tabor, razumljen kot »splet katoliških ustanov različnih področij«, je napad na Jugoslavijo s strani sil osi aprila 1941 dočakal kot dominantna politična in družbena sila. Izrazita protikomunistična usmerjenost vodstva ljubljanske škofije, na čelu s škofom dr. Gregorijem Rožmanom in njegovo medvojno angažiranje v protikomunističnem in protirevolucionarnem boju, je Cerkev na Slovenskem v odnosu do komunističnega režima postavila v položaj politične in ideološke opozicije, s katero je po maju 1945 stalinistična oblast nameravala radikalno obračunati. Vendar povojnega nasilja nad Cerkvijo ni mogoče pojasniti z ravnanjem zgolj enega (četudi najvplivnejšega) dela slovenske cerkvene hierarhije tekom okupacije. To nasilje se je, kakor ugotavlja dr. Anton Stres, »najavljalo in začelo prej, preden je sploh prišlo do usodnih razkolov in delitev«
Od popolne neznanke do prisrčne prijateljice: Slovensko spoznavanje Japonske, njenih prebivalcev in običajev.
Get PDFThe monograph provides the first comprehensive overview of how Slovenians became acquainted with Japan, its people, customs, and culture. In the 1980s, Zmago Šmitek began researching peoples living very far away from Slovenia, focusing primarily on learning about nations and cultures from various parts of the world. Meanwhile, the book at hand, titled Od popolne neznanke do prisrčne prijateljice (From a Complete Stranger to a Dear Friend), focuses on how our ancestors came to know one particular people, in this case the Japanese, through media contributions, travelogues, reports from visitors to faraway places, school textbooks, and cultural goods.Monografija ponuja prvi celovitejši pregled seznanjanja Slovenk in Slovencev z Japonsko, njenimi prebivalci, običaji in kulturo. Z raziskavami Slovencem zelo oddaljenih narodov je v Sloveniji v osemdesetih letih 20. stoletja začel Zmago Šmitek, a so bila njegova dela največkrat osredotočena na spoznavanje narodov in kultur z različnih koncev sveta. Knjiga Od popolne neznanke do prisrčne prijateljice pa je usmerjena v analizo, kako so se naši predniki seznanjali z enim, prav konkretnim narodom, v tem primeru Japonci, in sicer v medijskih odmevih, potopisih, poročilih obiskovalcev oddaljenih krajev, šolskih učbenikih in kulturnih dobrinah
"Odločnejši protivniki semitstva". O antisemitizmu in slovenskih liberalcih na Kranjskem
Get PDFBased on the examined sources, one cannot avoid the conclusion that the attitude of Slovenian liberalism in Carniola towards Jews was, as a rule, multidimensional, occasionally contradictory, and (almost) always dismissive. Simultaneously, it also opposed the attitude towards Jews adopted elsewhere in Europe by the political orientations which the Carniolan liberalism shared its name with – albeit with reservations. Despite the nuances that emerged in the internal structure and ideological outlook of Carniolan liberalism in the long term, over the last decades of the 19th and the first decades of the 20th century, this attitude was always characterised by various aversions, antipathies, and outright hatred rather than positive feelings. The ideological dominance of the Catholic camp, the characteristics of the environment, and a common external enemy in the form of German liberalism were the circumstances that dictated a specific situation in which anti-Semitism in Slovenia was a common feature of both clericalist and liberal politics. Although anti-Jewish views did not become part of the official party political programmes, anti-Semitism represented a constant in the liberal camp’s ideological character: the Young Slovenians in the 1870s and 1880s, as well as the party-organised national progressives in the 1890s, both swore by it. The fact that even afterwards, things did not change, and the liberals and their central daily bulletin sometimes even surpassed the members of the clericalist camp in their anti-Semitic zeal is attested to by the words of the vice-president of the Jewish religious congregation in Zagreb, Lavoslav Šik. In 1919, he complained that “we, as Jewish people, face the spirit of hatred almost daily in the press of free democratic Slovenia, mainly from the editorship of the liberal newspaper ‘Slovenski narod’ /.../”Že nekaj časa v slovenski historiografiji zaznavamo opazen porast zanimanja za raziskovanje zgodovine Judov in antisemitizma na Slovenskem – pri tem je značilno, da sta obe temi prepleteni v tolikšni meri, da iz vsakršne obravnave prve le redko izostane omemba druge. Prav tako ta del preteklosti v zadnjih treh desetletjih neprekinjeno priteguje tudi pozornost avtorjev s področij drugih družboslovnih znanosti, kar predstavlja svojevrsten dokaz zanimanja, ki ga sodobnost namenja proučevanju netolerance in ksenofobije ter njunih najskrajnejših dometov. Pa vendar se kljub navedenemu zdi, da ostaja preteklost antisemitizma na Slovenskem za širšo slovensko javnost precej nepoznano področje. Ob vsakoletnem obeleževanju spominskega dneva holokavsta (27. januar), ki ga v Sloveniji uradno obeležujemo od leta 2008, se tako le redko spomnimo na to, kako razširjen, vsakdanji in oster je bil antisemitizem naših prednikov v obdobju pred drugo svetovno vojno. Ne le holokavst, tudi antisemitizem ostaja v zavesti širše slovenske družbe še naprej pojav, ki s preteklostjo Slovencev nima mnogo opraviti
Gozd in ljudje - razmerja in zgodovina
Get PDFIz recenzije izr. prof. dr. Petra Mikše:Človek je bil v preteklosti vedno najbolj zadovoljen, ko je naravo kultiviral oziroma iz »divljine« naredil kulturno krajino. Narava je še nedavno veljala za lepo in prijetno le tam, kjer je bila »udomačena in zarisana s šestilom in ravnilom«. Avtorji v prispevkih z različnih zornih kotov poglobljeno in interdisciplinarno analizirajo, kako se v odnosu do gozda in človekovem dojemanju naravnega okolja odslikavajo vrednote in način razmišljanja vsakokratne družbe v prostoru in času,prikažejo poskuse prikrojevanja naravnega okolja človekovim potrebam in želji po dobičku ter posledice teh človekovih posegov in ukrepe za sanacijo nastale škode. Skupno delo strokovnjakov s področja gozdarstva, lesarstva in varstva okolja ter zgodovinarjev vse našteto osvetljuje z različnih plati in zornih kotov ter dopolnjuje medsebojne vrzeli v znanju.
Iz recenzije znanstvenega svetnika, red. prof. Andraža Čarnija:Pričujoča monografija nas popelje v gozdove in prikazuje pretekle in sedanje načine upravljanja z njimi. Avtorji prihajajo z različnih področij znanosti in obdelujejo tematiko vsak s svojega zornega kota. Tako monografija osvetli različne vidike upravljanja z gozdovi, obravnava pa tudi različne načine njihovega izkoriščanja in varovanja. Takšen pristop zagotavlja bralcu celovit vpogled v odnose med ljudmi in gozdovi. Procesi, ki so potekali v preteklosti, pa se navezujejo na današnjestanje in jih lahko zasledimo še danes.Iz recenzije izr. prof. dr. Petra Mikše:Človek je bil v preteklosti vedno najbolj zadovoljen, ko je naravo kultiviral oziroma iz »divljine« naredil kulturno krajino. Narava je še nedavno veljala za lepo in prijetno le tam, kjer je bila »udomačena in zarisana s šestilom in ravnilom«. Avtorji v prispevkih z različnih zornih kotov poglobljeno in interdisciplinarno analizirajo, kako se v odnosu do gozda in človekovem dojemanju naravnega okolja odslikavajo vrednote in način razmišljanja vsakokratne družbe v prostoru in času,prikažejo poskuse prikrojevanja naravnega okolja človekovim potrebam in želji po dobičku ter posledice teh človekovih posegov in ukrepe za sanacijo nastale škode. Skupno delo strokovnjakov s področja gozdarstva, lesarstva in varstva okolja ter zgodovinarjev vse našteto osvetljuje z različnih plati in zornih kotov ter dopolnjuje medsebojne vrzeli v znanju.
Iz recenzije znanstvenega svetnika, red. prof. Andraža Čarnija:Pričujoča monografija nas popelje v gozdove in prikazuje pretekle in sedanje načine upravljanja z njimi. Avtorji prihajajo z različnih področij znanosti in obdelujejo tematiko vsak s svojega zornega kota. Tako monografija osvetli različne vidike upravljanja z gozdovi, obravnava pa tudi različne načine njihovega izkoriščanja in varovanja. Takšen pristop zagotavlja bralcu celovit vpogled v odnose med ljudmi in gozdovi. Procesi, ki so potekali v preteklosti, pa se navezujejo na današnjestanje in jih lahko zasledimo še danes
Od popolne neznanke do prisrčne prijateljice: Slovensko spoznavanje Japonske, njenih prebivalcev in običajev.
Get PDFThe monograph provides the first comprehensive overview of how Slovenians became acquainted with Japan, its people, customs, and culture. In the 1980s, Zmago Šmitek began researching peoples living very far away from Slovenia, focusing primarily on learning about nations and cultures from various parts of the world. Meanwhile, the book at hand, titled Od popolne neznanke do prisrčne prijateljice (From a Complete Stranger to a Dear Friend), focuses on how our ancestors came to know one particular people, in this case the Japanese, through media contributions, travelogues, reports from visitors to faraway places, school textbooks, and cultural goods.Monografija ponuja prvi celovitejši pregled seznanjanja Slovenk in Slovencev z Japonsko, njenimi prebivalci, običaji in kulturo. Z raziskavami Slovencem zelo oddaljenih narodov je v Sloveniji v osemdesetih letih 20. stoletja začel Zmago Šmitek, a so bila njegova dela največkrat osredotočena na spoznavanje narodov in kultur z različnih koncev sveta. Knjiga Od popolne neznanke do prisrčne prijateljice pa je usmerjena v analizo, kako so se naši predniki seznanjali z enim, prav konkretnim narodom, v tem primeru Japonci, in sicer v medijskih odmevih, potopisih, poročilih obiskovalcev oddaljenih krajev, šolskih učbenikih in kulturnih dobrinah
"Odločnejši protivniki semitstva". O antisemitizmu in slovenskih liberalcih na Kranjskem
Get PDFBased on the examined sources, one cannot avoid the conclusion that the attitude of Slovenian liberalism in Carniola towards Jews was, as a rule, multidimensional, occasionally contradictory, and (almost) always dismissive. Simultaneously, it also opposed the attitude towards Jews adopted elsewhere in Europe by the political orientations which the Carniolan liberalism shared its name with – albeit with reservations. Despite the nuances that emerged in the internal structure and ideological outlook of Carniolan liberalism in the long term, over the last decades of the 19th and the first decades of the 20th century, this attitude was always characterised by various aversions, antipathies, and outright hatred rather than positive feelings. The ideological dominance of the Catholic camp, the characteristics of the environment, and a common external enemy in the form of German liberalism were the circumstances that dictated a specific situation in which anti-Semitism in Slovenia was a common feature of both clericalist and liberal politics. Although anti-Jewish views did not become part of the official party political programmes, anti-Semitism represented a constant in the liberal camp’s ideological character: the Young Slovenians in the 1870s and 1880s, as well as the party-organised national progressives in the 1890s, both swore by it. The fact that even afterwards, things did not change, and the liberals and their central daily bulletin sometimes even surpassed the members of the clericalist camp in their anti-Semitic zeal is attested to by the words of the vice-president of the Jewish religious congregation in Zagreb, Lavoslav Šik. In 1919, he complained that “we, as Jewish people, face the spirit of hatred almost daily in the press of free democratic Slovenia, mainly from the editorship of the liberal newspaper ‘Slovenski narod’ /.../”Že nekaj časa v slovenski historiografiji zaznavamo opazen porast zanimanja za raziskovanje zgodovine Judov in antisemitizma na Slovenskem – pri tem je značilno, da sta obe temi prepleteni v tolikšni meri, da iz vsakršne obravnave prve le redko izostane omemba druge. Prav tako ta del preteklosti v zadnjih treh desetletjih neprekinjeno priteguje tudi pozornost avtorjev s področij drugih družboslovnih znanosti, kar predstavlja svojevrsten dokaz zanimanja, ki ga sodobnost namenja proučevanju netolerance in ksenofobije ter njunih najskrajnejših dometov. Pa vendar se kljub navedenemu zdi, da ostaja preteklost antisemitizma na Slovenskem za širšo slovensko javnost precej nepoznano področje. Ob vsakoletnem obeleževanju spominskega dneva holokavsta (27. januar), ki ga v Sloveniji uradno obeležujemo od leta 2008, se tako le redko spomnimo na to, kako razširjen, vsakdanji in oster je bil antisemitizem naših prednikov v obdobju pred drugo svetovno vojno. Ne le holokavst, tudi antisemitizem ostaja v zavesti širše slovenske družbe še naprej pojav, ki s preteklostjo Slovencev nima mnogo opraviti