ULPress Journals
Not a member yet
16531 research outputs found
Sort by
Women’s Bourgeois Clothing and Dress Styles in Selected Narrative Prose by Ivan Tavčar
Get PDFPrispevek obravnava ubeseditve ženskih meščanskih in aristokratskih oblačil, oblačilne kulture in mode v štirih Tavčarjevih pripovednih besedilih: Ivan Slavelj (1876), Otok in Struga (1881), Mrtva srca (1884) in Cvetje v jeseni (1917). Iz omenjenih literarnih del kakor tudi iz neliterarnih zapisov o oblačilih in modi razbiramo, da se je pisatelj precej posvečal oblačilom in ženski modi, zagovarjal modno zmernost in estetiko preprostih oblačil, še posebej narodne noše. Semantično polje ženskih gosposkih oblačil v obravnavanih besedilih obsega žensko obleko, krilo, klobuk, ruto, okrasni robec, ogrinjalo, bluzo, čevlje, rokavice, nakit in druge modne dodatke (trak, okrasni glavnik in cvetje). Ženska oblačila v analiziranih literarnih besedilih se zapisujejo kot znak meščanske ali aristokratske in narodne identitete, oblikovanja gosposkega ambienta, za razkrivanje lažnega meščanstva, družbeno in kulturno pogojenih spolnih identitet, za maskiranje prave identitete, opisovanje erotičnega vznemirjenja in konstruiranje estetskih stilizacij ženskih likov.The paper examines the representation of women’s bourgeois and aristocratic clothing, dress culture, and fashion in four of Ivan Tavčar’s prose works: Ivan Slavelj (1876), Otok in Struga (1881), Mrtva srca (1884), and Cvetje v jeseni (1917). These literary works, alongside non-literary accounts of clothing and fashion, reveal that Tavčar devoted considerable attention to clothing and women’s fashion, supported moderate fashion and the aesthetics of simple garments, and especially the Slovenian national costume. The semantic field of women’s upper-class clothing in the analysed texts encompasses women’s dresses, skirts, hats, shawls, decorative handkerchiefs, cloaks, blouses, shoes, gloves, jewellery, and other accessories (ribbons, ornamental combs, and flowers). Women’s clothing items in the analysed literary works function as a signifier of bourgeois or aristocratic and national identity, form the upper-class settings, expose the false bourgeoisie, reveal socially and culturally conditioned gender identities, enable masking of identity, depict erotic excitement, and help construct the aesthetic stylizations of female characters
Border Studies and Ecocriticism – Two Challenges for Central European Comparative Literature and West Slavic Studies
Get PDFKnjiževnost in kulturo ob mejah imamo lahko za pomembno temo v sodobnem svetu. Za srednjeevropske in slavistične študije je tako danes poseben izziv preučevanje obmejnih območij, kjer je prihajalo in še vedno prihaja do stikov med različnimi slovanskimi etničnimi skupinami kakor tudi do stikov med slovanskim elementom in nemško ali italijansko kulturo (češko-poljska, češko-nemška, šlezijsko-poljska, poljsko-nemška, češko-slovaška, italijansko-slovensko-avstrijska meja). Druga univerzalna tema, ki je interdisciplinarno usmerjena slavistična veda ne more prezreti, je odnos književnosti do okoljske problematike. Ekološke travme se pogosto pojavljajo prav na obmejnih območjih in perifernih predelih. Članek obravnava aktualno raziskovanje na polju ekokritike in raziskav mej na področju zahodnoslovanskih oz. srednjeevropskih književnosti. Hkrati skuša predstaviti, kako se oba pogleda lahko povezujeta na spodbuden način. Pri tem se osredotoči na nekaj primerov predvsem s češko-poljsko-nemškega mejnega območja.Border Studies and ecocriticism can be seen as two challenges for Central European comparative literature and West Slavic studies. As such, it is important for Central European and Slavic studies to investigate the border zones where various Slavic ethnicities have met and still meet, but also the Slavic elements that exist within German or Italian culture, and thus consider the Czech-Polish, Czech-German, Silesian-Polish, Polish-German, Czech-Slovak, and Italian-Slovenian-Austrian borders. Another universal theme that interdisciplinary Slavic research cannot ignore is literature in relation to environmental issues, as environmental traumas often occur in border zones and peripheral areas. The article is a reflection of current research in the field of ecocriticism and border studies in the areas of West Slavic and Central European literatures. At the same time, it tries to show how both perspectives can be combined in an inspiring way, focusing on several examples from the Czech-Polish-German border zone
Collaborative Online Dictionary as a Didactic Tool for Teaching Polish as a Second/Foreign Language
Get PDFNeologizmi oz. novotvorjenke so najbolj živo tkivo vsakega jezika. S pomočjo najrazličnejših besedotvornih postopkov (izpeljava, sestavljanje, zlaganje, sklapljanje, krnjenje) vsakodnevno nastajajo nove besede, ki poleg poimenovanja stvari in pojavov odražajo določene družbene premike ter kulturne in etične spremembe. Tovrstno besedje navadno beležijo t. i. kolaborativni oz. participatorni spletni slovarji, kar pomeni, da gesla predlagajo uporabniki posameznega jezika, ovrednotijo in objavijo pa jih uredniki slovarja. Analiza strukture in vsebine spletnega slovarja poljskih neologizmov, ki ga sestavljajo na Jezikovnem observatoriju Univerze v Varšavi, kaže, da tovrstna zbirka besedja lahko služi kot dragoceno in vsebinsko bogato didaktično orodje za poučevanje poljščine kot tujega jezika. Značilnost Slovarja poljskih neologizmov so namreč izjemno izčrpna gesla, ki poleg razlage posameznega leksema vsebujejo še številne druge podatke o njegovem nastanku, frekvenci rabe, zaznamovanosti, variantah itn. Zahvaljujoč takšni strukturi se slovar poleg svoje primarne, pojasnjevalne vloge kaže tudi kot edinstven vir za raziskave in proučevanje besedotvornih postopkov, na podlagi katerih novo besedišče nastaja.Neologisms are the lifeblood of any language, and new words are created daily through various word-formation processes that not only name things and phenomena, but also reflect social, cultural, and ethical changes. These words are typically recorded in collaborative or participatory online dictionaries, where users suggest entries that are then evaluated and published by editors. An analysis of the Polish Neologism Dictionary, compiled by the Language Observatory at the University of Warsaw, shows that such a vocabulary collection can serve as a valuable and content-rich tool for teaching Polish as a foreign language. A notable feature of this dictionary is its detailed entries, which, in addition to definitions, include extensive information on the words’ origins, frequency of use, and variants. This structure, beyond its explanatory function, also makes the dictionary a unique resource for researching and studying the word-formation processes of new Polish vocabulary
Zaviranje rasti cianobakterij v naravnih vodnih telesih s komercialno dostopnim ultrazvokom: zmanjšanje biomase in razgradnja cianotoksinov
Get PDFLow-frequency and low-intensity commercially available ultrasound to control algal growth in natural water bodies was studied. To evaluate the efficiency of ultrasound on cyanobacteria biomass removal and microcystins release and degradation a large-scale lab experiment with 150 L of high density Microcystis aeruginosa suspension simulating natural conditions was conducted at different times of ultrasonication: 0, 15 min, 1 h, 5 h, 24 h, and 48 h. The first effect of ultrasonication on biomass reduction was evident at 24 h of continuous ultrasonication with the highest removal rates of 97% and 93% for cell count and chlorophyll a, respectively, at 48 h of continuous ultrasound treatment. The growth inhibition test showed biomass reduction in the samples exposed to ultrasonication for at least one hour with increasing effect from here on. The most efficient in M. aeruginosa reduction was the longest tested ultrasound treatment of 48 h with the growth inhibition of 96%, followed by 24-h ultrasound treatment with 50%, and 5-h ultrasound treatment with 17% growth inhibition after 9 days of incubation. At five hours of ultrasonication a sharp increase in dissolved microcystins in the medium was observed as a result of ultrasound induced stress followed by drop of dissolved microcystins under detection limit at 24 h of continuous ultrasonication. This study showed that commercially available ultrasound devices are highly efficient for cyanobacterial bloom control already at relatively low times of exposure, one to two days, with no health risks due to increased dissolved toxins after continuous ultrasound treatment for 24 h or more.V študiji smo raziskovali nizko frekvenčni komercialno dostopni ultrazvok z nizko intenziteto za namen nadzora prekomerne razrasti alg v naravnih vodnih telesih. Za ovrednotenje učinkovitosti ultrazvoka za odstranjevanje biomase cianobakterij ter sproščanja in razgradnje mikrocistinov smo izvedli laboratorijski poskus s 150 L suspenzije potencialno toksičnega seva cianobakterije Microcystis aeruginosa z visoko gostoto in simulacijo naravnih pogojev ter različnimi časovnimi intervali uporabe ultrazvoka: 0, 15 min, 1 h, 5 h, 24 h in 48 h. Prvi učinek ultrazvoka na zmanjšanje biomase cianobakterij je bil opazen po 24 urah neprekinjene uporabe ultrazvoka. Najvišje zmanjšanje števila celic (97 %) in koncentracije klorofila-a (93 %) smo ugotovili po 48 urah neprekinjene uporabe ultrazvoka. Študija zaviranja rasti, z devet dnevno inkubacijo, je pokazala zmanjšanje biomase M. aeruginosa v vzorcih, ki so bili vsaj eno uro izpostavljeni ultrazvočni obdelavi z naraščajočim učinkom pri daljši izpostavljenosti. Največje zmanjšanje biomase M. aeruginosa (96 %) smo ugotovili pri najdaljši testirani ultrazvočni izpostavljenosti kulture in sicer 48 ur. Sledila ji je 24-urna izpostavljenost s 50 % zmanjšanjem biomase in 5-urna izpostavljenost s 17 % zmanjšanjem biomase. Po petih urah ultrazvočne obdelave smo opazili močno povišano koncentracijo raztopljenih mikrocistinov v mediju kot rezultat ultrazvočnega stresa, ki mu je po 24 urah neprekinjene ultrazvočne obdelave sledil padec raztopljenih mikrocistinov pod mejo zaznavnosti. Študija je pokazala, da so komercialno dostopne ultrazvočne naprave zelo učinkovite za nadzor cvetenja cianobakterij že pri relativno kratkih časih izpostavljenosti, enega do dveh dni, brez zdravstvenih tveganj zaradi povečanega sproščanja raztopljenih cianotoksinov po 24 urah ali več neprekinjene uporabe
Pomembne zabeležke rastlin, alg, gliv in živali za JV Evropo in sosednje regije, 4
Get PDFIn this article, we present the first records of the bryophyte Schistostega pennata in Central Slovenia. In addition to its typical occurrence on rocky surfaces, Schistostega pennata was observed on bare loose soil. We also report a rare natural aberration of the male meadow brown butterfly, Maniola jurtina subtus-albida. This represents the first record of this aberration for the Balkan Peninsula.V tem članku predstavljamo prve zapise o mahovcu Schistostega pennata v osrednji Sloveniji. Poleg tipičnega pojavljanja na skalnatih površinah je bil Schistostega pennata opazovan tudi na goli, rahli prsti. Poročamo tudi o redki naravni aberraciji samca metulja Maniola jurtina subtus-albida. To je prvi zapis te aberacije na Balkanskem polotoku
Frazeologija v družbenih medijih: Raba in funkcije na primeru slovenščine
No full textObwohl die sozialen Medien in ihrem Nutzungsumfang bereits viele andere Medien übertreffen, liegt bislang nur eine relativ geringe Anzahl an Untersuchungen zu ihrem Einfluss auf den Gebrauch phraseologischer Einheiten vor. Der Beitrag basiert auf einer quantitativen und qualitativen Analyse, mit der die Häufigkeit sowie die funktionalen Merkmale des Gebrauchs phraseologischer Einheiten in den sozialen Netzwerken untersucht und ausgewählte Verwendungsmuster im zeitgenössischen Korpusmaterial interpretiert wurden. Die Korpusanalyse wurde als Vergleich der relativen bzw. normalisierten Frequenzen zweier Korpora konzipiert: des Korpus sozialer Medien (Janes) und des Referenzkorpus für das Slowenische (Gigafida). Die Analyse wurde durch die Interpretation ausgewählter Beispiele sowohl aus den Korpora als auch aus aktuellem Material in den sozialen Medien, insbesondere Facebook, ergänzt. Die Ergebnisse zeigen einen relativ häufigeren Gebrauch von Phrasemen in den sozialen Medien sowie deren ausgeprägte kontextuelle Anpassungsfähigkeit, die sich in zahlreichen kreativen Modifikationen äußert. Die Phraseologie den in sozialen Medien stellt somit eine dynamische und multifunktionale Ausdrucksebene dar, die den digitalen öffentlichen Diskurs wesentlich/in wesentlichem Umfang mitgestaltet.Although social media already surpass many other media in terms of usage volume, relatively few studies have so far addressed their impact on the use of phraseological units. This paper is based on a quantitative and qualitative analysis of the frequency and functional characteristics of phraseological units in social media, with selected usage patterns in contemporary corpus material being interpreted. The corpus analysis was designed as a comparison of the relative or normalized frequencies in two corpora: the social media corpus Janes and the reference corpus of Slovene Gigafida. The analysis was complemented by an interpretation of selected examples from both corpora as well as from current social media content, particularly Facebook. The results indicate a relatively more frequent use of phrasemes in social media and their pronounced contextual adaptability, reflected in numerous creative modifications. Phraseology in social media thus represents a dynamic and multifunctional expressive level that significantly shapes digital public discourse.Čeprav družbeni mediji po obsegu uporabe že presegajo številne druge medije, je doslej na voljo le razmeroma malo raziskav o njihovem vplivu na rabo frazeoloških enot. Prispevek temelji na kvantitativni in kvalitativni analizi, s katero smo proučili pogostost in funkcijske značilnosti rabe frazeoloških enot v družbenih medijih ter interpretirali izbrane vzorce uporabe v sodobnem korpusnem gradivu. Korpusna analiza je bila zasnovana kot primerjava relativnih oz. normaliziranih frekvenc dveh korpusov: korpusa družbenih medijev (Janes) in referenčnega korpusa za slovenščino (Gigafida). Analizo smo dopolnili z interpretacijo izbranih primerov tako iz korpusov kot tudi iz aktualnega gradiva družbenih medijev, zlasti Facebooka. Rezultati kažejo na razmeroma pogostejšo rabo frazemov v družbenih medijih ter na njihovo izrazito kontekstualno prilagodljivost, ki se kaže v številnih ustvarjalnih modifikacijah. Frazeologija v družbenih medijih tako predstavlja dinamično in večfunkcijsko izrazno raven, ki pomembno sooblikuje digitalni javni diskurz
Med Kranjsko in Dunajem: življenje in delo Alojza Cindriča (1955–2023): Uvodnik
Get PDFTa številka revije je poklon Lojzetu Cindriču – predanemu raziskovalcu, skrbnemu arhivistu, zanesljivemu sodelavcu in toplemu človeku, ki je znal povezovati ljudi in znanje. Njegovo delo ostaja trajen dokaz, da se zgodovina ne skriva le v arhivih, ampak tudi v srčnosti tistih, ki jo raziskujejo.Ta številka revije je poklon Lojzetu Cindriču – predanemu raziskovalcu, skrbnemu arhivistu, zanesljivemu sodelavcu in toplemu človeku, ki je znal povezovati ljudi in znanje. Njegovo delo ostaja trajen dokaz, da se zgodovina ne skriva le v arhivih, ampak tudi v srčnosti tistih, ki jo raziskujejo
Slovenian Doctors of Philosophy in Zoology at the University of Vienna until the End of World War I
No full textPrispevek obravnava slovenske študente, ki so do konca prve svetovne vojne na dunajski univerzi pridobili doktorat filozofije s področja zoologije. Na podlagi obsežnega arhivskega gradiva rekonstruira njihove študijske poti ter analizira širšo znanstveno in družbeno vlogo, ki so jo ti posamezniki odigrali po zaključku študija. Uvodni del oriše razvoj zoologije na dunajski univerzi in osvetli vpliv vodilnih profesorjev, Bertholda Hatschka in Karla Grobbna, pri oblikovanju znanstvene usmeritve slovenskih študentov. Osrednji del prispevka prinaša biografske portrete doktorandov, pri čemer izpostavlja njihovo znanstveno profilacijo, interdisciplinarno izobrazbo in poklicno pot. Posebna pozornost je namenjena vprašanju, ali so po doktoratu ostali zvesti zoologiji ali pa so se usmerili na druga znanstvena, pedagoška ali kulturna področja. Zaključek pokaže, da dunajski univerzitetni sistem ni nudil zgolj strokovnega znanja, temveč je deloval kot oblika kulturnega kapitala, ki je diplomantom omogočil dejavno soustvarjanje znanstvenih, izobraževalnih in javnih ustanov v slovenskem prostoru. Raznolikost njihovih poklicnih poti priča o vlogi visokošolskega izobraževanja pri modernizaciji slovenske znanosti in družbe na prehodu v 20. stoletje.This article examines the studies and later professional careers of the Slovenian students who obtained a doctorate of philosophy with a specialization in zoology at the University of Vienna up to the end of World War I. Drawing on extensive archival sources, it reconstructs their academic trajectories and analyses the broader scientific and societal roles these individuals assumed after completing their studies. The introductory section outlines the development of zoology at the University of Vienna and highlights the influence of two leading professors, Berthold Hatschek and Karl Grobben, in shaping the scientific orientation of Slovenian students. The central section outlines biographical profiles of the doctoral graduates, focusing on their scientific specialization, interdisciplinary education, and professional paths. Particular attention is given to whether they remained engaged in zoology or shifted toward other scientific, educational or cultural fields. The conclusion argues that the Viennese university system provided not only disciplinary knowledge but also functioned as a form of cultural capital, enabling graduates to actively participate in the development of scientific, educational, and public institutions in the Slovenian context. The diversity of their professional trajectories illustrates the role of higher education in the modernization of Slovenian science and society in the late nineteenth and early twentieth century
Relational Anthropology of Language and Quantum Physics
No full textŠtudija pomeni nadaljevanje in poglobitev že objavljenega teksta Uvod v odnosno antropologijo jezika (Ošlaj, 2025), ki je raziskoval možnosti razumevanja jezika na ozadju specifičnosti človeških odnosov in njihovih filozofsko-antropoloških predpostavk. Pričujoče besedilo se na osnovi nekaterih kvantnofizikalnih spoznanj, zlasti Rovellijeve relacijske interpretacije kvantne fizike, posveča problemu širšega razumevanja besed v kontekstu njihovih predverbalnih pomenskih odnosov. V njem utemeljujem tezo, da ključni element jezika niso besede kot take in na sebi, čeprav praviloma tako mislimo, temveč tiste nebesedne pomenske vezi med jezikovnim subjektom in njegovim okoljem, ki jih besedni znak zgolj iztrga iz konkretnega valovanja odnosov in jih osamosvoji v simbolnem znaku. Te predsimbolne vezi lahko razumemo kot nekakšne nevidne pomenske mostove, hkrati pa kot konstitutivni element najširše diaforično-simbolne mreže človeških odnosov, na katerih temeljijo vse simbolne forme; med njimi najprej in predvsem jezik.The study is a continuation and deepening of the previously published text Introduction to the Relational Anthropology of Language (Ošlaj, 2025), which explored the possibilities of understanding language against the background of the specificity of human relationships and their philosophical and anthropological assumptions. Based on some quantum-physical insights, especially Rovelli’s relational interpretation of quantum physics, the present text is devoted to the problem of a broader understanding of words in the context of their pre-verbal semantic relations. In it, I substantiate the thesis that the key element of language is not words as such and in themselves, although we usually think so, but rather those non-verbal semantic connections between the linguistic subject and its environment, which the verbal sign merely tears out of the concrete wave of relations and makes independent in the symbolic sign. These pre-symbolic connections can be understood as some kind of invisible semantic bridges, and at the same time as a constitutive element of the widest diaphoric-symbolic network of human relations, on which all symbolic forms are based; among them, first and foremost, language
Nalezljive bolezni in ‘prvi epidemiološki prehod’ v prazgodovini srednje in zahodne Evrazije: Pregled v luči revolucije stare DNK
Get PDFThe hypothesis of a First Epidemiological Transition postulates that, with the advent of the Neolithic, the proximity to domesticated animals would have increased exposure to zoonotic pathogens, whereas the population growth and concentration that often follows the introduction of agriculture would have led to a high rate of transmission of infectious diseases. In this paper, we will synthesize the history of research on this issue. We will then use recently published data, coming mostly from aDNA studies in Central and Western Eurasia, to test the hypothesis. We find out that the hypothesis is mostly supported by the new evidence.Hipoteza o prvem epidemiološkem prehodu predpostavlja, da je na začetku neolitika bližina udomačenih živali povečala izpostavljenost zoonotskim patogenom, rast prebivalstva in zgoščenost poselitve, ki pogosto spremljata začetke kmetovanja, pa naj bi povzročila visoko stopnjo prenosa nalezljivih bolezni. V prispevku smo najprej povzeli zgodovino raziskav, zatem pa s pomočjo nedavno objavljenih podatkov, ki večinoma izhajajo iz študij stare DNK v srednji in zahodni Evraziji to hipotezo preverili. Ugotovili smo, da jo novi podatki večinoma podpirajo