ULPress Journals
Not a member yet
16531 research outputs found
Sort by
Soočanje pravoslavja z izzivi fluidnosti identitete
Get PDFThe aim of this paper is to examine the issue of Christian identity, i.e. the identity of the Church in modern pluralistic society which is described using the terms of “fluidity,” “liquidity” and overcoming of all stable categorical def initions of individuals or social structures. The author describes this world as a positive stimulus for the Church which is obliged to re-examine some inherited theological assumptions of the strong (ontologized) identity and attempt to understand its position in the world where only uncertainty is certain, only insecurity is secure and only the state of continuous change is unchangeable. In this manner, the modern socio-political and religiological situation in the world would significantly contribute to overcoming certain ecclesiological limitations of modern theological thought (nationalist predispositions, the problem of the ecclesial identity of others, etc.).Namen prispevka je proučiti vprašanje krščanske identitete, tj. identitete Cerkve v sodobni pluralistični družbi, ki se opisuje z izrazi ‚fluidnost‘, ‚nestalnost‘ in presega vse stabilne kategorične opredelitve posameznikov ali družbenih struktur. Avtor tako stanje razume kot pozitivno spodbudo za Cerkev, ki je poklicana k ponovnemu pretresu nekaterih podedovanih teoloških predpostavk o močni (ontologizirani) identiteti ter k iskanju razumevanja svojega položaja v svetu, kjer je edina gotovost negotovost, edina varnost nevarnost in edina prava nespremenljivost stalna spremenljivost. Tako lahko sodobne družbeno-politične in religiološke razmere bistveno prispevajo k preseganju določenih eklezioloških omejitev sodobne teološke misli (npr. nacionalističnih predispozicij, vprašanja cerkvene identitete drugih itd.
Abigájila v literarnem kontekstu 1 Sam 25: pospeševalka čustev življenja
Get PDFL’articolo presenta i risultati della ricerca sulla forza dei sentimenti e lo status delle figure femminili nei differenti generi letterari dell’AT con particolare riferimento alla figura di Abigàil nel contesto letterario di 1 Sam 25. L’analisi del testo biblico nell’originale ebraico e nelle traduzioni antiche e moderne ha consentito di mettere in luce la dinamica dei sentimenti presenti nei tre protagonisti: Nabal, Davide e Abigàil. Inoltre si è focalizzato in modo particolare il ruolo di Abigàil nel favorire l’emergere di sentimenti di vita e nel trasformare i sentimenti di vendetta del protagonista principale, Davide. L’articolo accorda particolare attenzione all’uso del vocabolario impiegato nel testo ebraico nell’espressione dei sentimenti considerati.The article presents the results of research on the strength of feelings and the status of female figures in the different literary genres of the Old Testament with particular reference to the figure of Abigail in the literary context of 1 Sam 25. The analysis of the biblical text in the original Hebrew and in ancient and modern translations has allowed us to highlight the dynamics of feelings present in the three protagonists: Nabal, David and Abigail. In addition, particular attention has been paid to the role of Abigail in promoting the emergence of feelings of life and in transforming the feelings of revenge of the main protagonist, David. The article pays particular attention to the use of the vocabulary employed in the Hebrew text in the expression of the feelings considered.Članek predstavlja rezultate raziskave o moči čustev in čutenja ter o statusu ženskih figur v različnih literarnih zvrsteh Stare zaveze s posebnim poudarkom na liku Abigájile v literarnem kontekstu 1 Sam 25. Analiza svetopisemskega besedila v hebrejskem izvirniku ter v starodavnih in sodobnih prevodih je omogočila izpostaviti dinamiko čutenja treh protagonistov: Nabala, Davida in Abigájile. Poleg tega je bil poseben poudarek namenjen Abigájilini vlogi pri spodbujanju porajanja življenjskih občutkov in transformaciji čustev maščevanja glavnega protagonista Davida. Članek namenja posebno pozornost uporabi besedišča, uporabljenega v hebrejskem besedilu pri izražanju obravnavanih občutkov in čutenja. 
Rajhman\u27s Vision of Pastoral Theology and the Priest\u27s Place in Post-Conciliar Pastoral Care
No full textJože Rajhman (1924–1998) je kot profesor pastoralne teologije (docent 1975, izredni profesor 1979, po upokojitvi še predaval do 1993/94) na mariborski enoti Teološke fakultete v Ljubljani prvi predstavil mariborski rokopisni (litografski) slovenski učbenik Pastirna (1873) Lovra Vogrina, ki je doktoriral v Gradcu. Rajhmanov škof Maksimilijan Držečnik iz Maribora je na drugem vatikanskem cerkvenem zboru predlagal in uspel, da je koncil v Odloku o pastirski službi škofov priporočil na teoloških fakultetah predmet pastoralne sociologije. Čeprav Jože Rajhman učbenika pastoralne teologije ni napisal, je s svojimi razpravami in članki pastoralne teologije nakazal sodobno pokoncilsko vizijo pastorale in duhovnikovo mesto v pokoncilski pastorali. V svojih razpravah je ob uporabi koncilskih dokumentov vešče uporabljal tuje in domače pastoralne teologe in pastoralne sociologe.
Izjemno močno poudarja, da se morajo Cerkev, posledično pa tudi pastoralna teologija in pastorala ukvarjati z malimi skupinami, saj bo tako v današnjem globaliziranem svetu najlažje ustvarjeno pristno krščansko občestvo, ki postane »odrešenjsko občestvo«. V tem odrešenjskem občestvu bo duhovnik njen služabnik, vsi člani občestva pa bodo v moči krstnega duhovništva izvrševali svoje poslanstvo.
Rajhmanove razprave in članki o viziji pastoralne teologije so še vedno izziv, saj imajo številni njegovi poudarki še danes pastoralno vrednost, ker izhajajo iz teologije drugega vatikanskega cerkvenega zbora in iz krščanske ter svetopisemske antropologije.
Jože Rajhman (1924–1998), a professor of pastoral theology (assistant professor 1975, associate professor 1979, after his retirement he continued lecturing until 1993/94), was the first to present at the Maribor unit of the Faculty of Theology in Ljubljana the manuscript (lithographic) Slovenian textbook Pastirna (1873) by Lovro Vogrin, who had received his doctorate in Graz. At the Second Vatican Council, Bishop Maximilijan Držečnik of Maribor proposed and succeeded in getting the Council to recommend the subject of pastoral sociology at theological faculties in the Decree on the Pastoral Ministry of Bishops. Although he did not write a textbook on pastoral theology, Jože Rajhman, through his treatises and articles on pastoral theology, pointed to the contemporary post-Conciliar vision of pastoral care and the priest\u27s place in post-Conciliar pastoral care. In his discussions, he made skilful use of pastoral theologians and pastoral sociologists, both foreign and domestic, in the use of conciliar documents.
He stresses very strongly that the Church, and consequently pastoral theology and pastoral ministry, must deal with small groups, because this is the way to create authentic Christian communion in today\u27s globalised world, which becomes a “redemptive communion”. In this redemptive communion, the priest will be its servant, and all the members of the communion will exercise their mission in the power of the baptismal priesthood.
Rajhman\u27s discussions and articles on the vision of pastoral theology are still challenging, as many of his points still have pastoral value today because they are rooted in the theology of the Second Vatican Council and in Christian and biblical anthropology
Mistična združitev v sufizmu in krščanski mistiki: medizkustveno branje Hallajevega Ḥulūla in Eckhartovega Rojstva Boga
Get PDFMystical experience illustrates a fundamental aspect of human relations with the ultimate reality within the framework of religiosity. This article explores the mystical experiences of Hallaj and Meister Eckhart, both of whom came from different religious traditions. Employing a hermeneutic approach, this article attempts to read the experiences of both mystics by interpreting one with the other. Inevitably, although both mystics use different religious language and symbols, there is a strong resonance that allows us for inter-experiential reading of such mystical experiences. This article argues that mystical experience can be the strong basis of interreligious dialogue wherein although each mystical experience is personal and subjective in nature, there is something foundational that can be found as a pulse that is connected and can explain each other, rendering our interreligious understanding richer and more profound.Mistična izkušnja ponazarja temeljni vidik človekovega odnosa do najvišja resničnost v okviru religioznosti. Ta članek raziskuje mistično izkušnjo Hallaja in Meistra Eckharta, ki sta izhajala iz različnih verskih tradicij. Z uporabo hermenevtičnega pristopa ta članek poskuša prebrati izkušnje obeh mistikov tako, da jih razlaga enega z drugim. Čeprav mistika uporabljata različen verski jezik in simbole, neizogibno obstaja močan odmev, ki nam omogoča medizkustveno branje takih mističnih izkušenj. Ta članek trdi, da je lahko mistična izkušnja močna podlaga medverskega dialoga, pri čemer – čeprav je vsaka mistična izkušnja osebne in subjektivne narave – obstaja nekaj temeljnega, kar je mogoče najti kot utrip, ki jih povezuje in jih lahko medsebojno razlaga, kar bogati in poglablja naše medversko razumevanje
Afektivne prakse v prehodu(-ih): Učenje kot postajanje v prehodu v upokojitev
Get PDFThis paper explores how affects shape life course transitions and processes of learning and becoming. Life transitions involve shifting self-world relations, changing social positions, and reconfiguring boundaries, which can be understood through transformative learning and theories of becoming. Drawing on a qualitative longitudinal study with 29 older adults experiencing work-related transitions (unemployment, retirement, encore careers), I analyse episodic interviews and photographic diaries spanning over a period of three years using constructivist grounded theory and situational analysis. The findings show that out-of-work transitions evoke a queer, erratic affective attunement, moving from exhaustion to restlessness, and eventually to calm and joy. Affects are inherent to transitions, emerging within transitional assemblages and as properties of practices like repetition, recognition, and novelty. They act as connective tissue between practices and practitioners, co-constituting the entities undergoing transition. Affects also materialise in bodily perceptions and specific transitional temporalities. The study highlights how examining affective practices enriches the understanding of transformative learning and becoming in work-related life transitions.Avtorica v članku raziskuje, kako afekti oblikujejo življenjske prehode ter procese učenja in postajanja. Življenjski prehodi vključujejo spreminjanje odnosa med jazom in svetom, spreminjanje družbenih položajev in preoblikovanje meja, kar je mogoče razumeti na podlagi koncepta transformativnega učenja in teorij postajanja. V članku, ki izhaja iz kvalitativne longitudinalne študije, v kateri je sodelovalo 29 starejših odraslih, ki so doživeli prehode, povezane z delom (brezposelnost, upokojitev, nova karierna pot), je predstavljena analiza intervjujev in fotografskih dnevnikov iz obdobja treh let, ki temelji na konstruktivistično utemeljenih teorijah in situacijski analizi. Ugotovitve kažejo, da prehodi iz dela vzbujajo nenavadno neenakomerno afektivno prilagajanje, ki prehaja od izčrpanosti do nemira, nato pa sčasoma do miru in veselja. Afekti so neločljivo povezani s prehodi, se pojavljajo kot del prehodov in kot značilnost praks, kot so ponavljanje, prepoznavanje in doživljanje novega. Delujejo kot vezivno tkivo med praksami in izvajalci ter soustvarjajo entitete, ki so v prehodu. Afekti se materializirajo tudi v telesnih zaznavah in specifičnih prehodnih časovnostih. Raziskava pokaže, kako preučevanje afektivnih praks bogati razumevanje transformativnega učenja in postajanja v življenjskih prehodih na področju dela
Kruh in pane: Od slovenske do italijanske frazeologije
No full textIl presente contributo tratta delle unità fraseologiche (UF) afferenti al campo semantico dell’alimentazione. Muovendo dalle UF slovene contenenti l’elemento pane si illustrano i rispettivi traducenti italiani (fraseologia contrastiva). Una particolare attenzione è rivolta anche alle problematiche insite nella traduzione di simili espressioni (traduttologia delle UF). I significati delle varie UF emergono sulla scorta di un’analisi che attinge agli strumenti della semantica culturale (linguoculturologia, etnolinguistica). Parimenti ci si sofferma anche sull’approccio didattico alle UF, con riferimento al loro insegnamento o apprendimento, a seconda dei casi, e lo si fa con una particolare enfasi sulla trasmissione del sapere relativo alla cultura in esame; facendo leva su tale metodo e tenendo al contempo presenti tutti gli approcci alla fraseologia di cui sopra è possibile sviluppare una valida competenza linguistico-culturale (fraseodidattica L2). La metodologia adottata è dunque di tipo interdisciplinare.The contribution addresses phraseological expressions related to the semantic field of food. Starting from Slovene phrasemes containing the element “kruh” (‘bread’), the respective Italian equivalents (contrastive phraseology) are illustrated. Particular attention is also given to issues inherent in translating such expressions. The meanings of the various phrasemes emerge from an analysis based on the tools of cultural semantics (linguoculturology in the Russian tradition, ethnolinguistics). Similarly, the approach to the teaching and learning of phraseology is examined, with particular emphasis on transmitting knowledge related to the culture under study. Combining these approaches in an interdisciplinary way it is possible for students to develop a good linguistic-cultural competence (L2 phraseodidactics).Prispevek obravnava frazeme, povezane s področjem prehrane. Izhajajoč iz slovenskih frazemov s sestavino kruh, so predstavljeni italijanski ustrezniki (kontrastivna frazeologija). Posebna pozornost je namenjena prevajalskim izzivom, ki so jim izpostavljeni tovrstni slikoviti izrazi (frazeotranslatologija). Pomeni frazemov so osvetljeni s pomočjo kulturnosemantične analize (lingvokulturologija, etnolingvistika). V prispevku se nato posvečamo tudi didaktičnemu pristopu, tj. poučevanju oz. usvajanju frazemov, in sicer s poudarkom na posredovanju znanja o kulturi; s to metodo in upoštevajoč vse zgoraj omenjene pristope k obravnavi frazeologije, se lahko uspešno razvija jezikovno-kulturna kompetenca (frazeodidaktika L2). Uporabljena metodologija je torej interdisciplinarna
The Novel Yugoslavia, My Fatherland by Goran Vojnović as a Road Novel
No full textPrispevek analizira roman Gorana Vojnovića Jugoslavija, moja dežela z vidika literarnega žanra romana ceste, ki se je v drugi polovici 20. stoletja razvil pod vplivom pikaresknega romana, razvojnega romana in filmskega žanra road movie, in sicer predvsem v severnoameriški književnosti, v 21. stoletju pa je postal priljubljen tudi v evropskih književnostih. Vojnovićev roman ima tako vsebinske kot formalne značilnosti tega žanra, npr. prvoosebnega pripovedovalca, epizodično strukturo, posebna psihična stanja med vožnjo z avtom, ki mu omogoči obujanje spominov na otroštvo in soočanje s travmatskimi izkušnjami, kritični pogled na družbo s položaja obstranca in tematiziranje tega, kar je v družbi zamolčano. Istočasno pa roman preseže žanrsko shemo, tematizira prav to govorjenje o zamolčanem in pokaže, da ni pomembno le, da o zamolčanem spregovorimo, temveč tudi, kako o tem spregovorimo.The article analyses Goran Vojnović’s novel Yugoslavia, My Fatherland from the perspective of the literary genre of the road novel, which developed in the second half of the 20th century under the influence of the picaresque novel, the coming-of-age novel and the road movie film genre, primarily in North American literature, but in the 21st century it has also become popular in European literature. Vojnović’s novel has both the content and formal characteristics of this genre, such as a first-person narrator, an episodic structure, special psychological states while driving a car, which allow him to recall memories of childhood and confront traumatic experiences, a critical view of society from the position of outsiders, and the thematization of what is concealed in society. At the same time, the novel transcends the genre scheme and thematizes precisely this talking about what is left unsaid, showing that it is not only important to talk about what is left unsaid, but also how we talk about it
Copati gospe Firmiani: Proust, Balzac in vračajoče se osebe
No full textMarcel Proust, considéré comme l’un des écrivains les plus originaux de tous les temps, était à la fois profondément attaché à la tradition littéraire. Son écriture se caractérise par un haut degré d’intertextualité. La littérature (la lecture) est également un thème important dans le contexte de son monde romanesque. Il n’est donc pas surprenant que Proust ait été particulièrement impliqué dans la critique littéraire au moment où il a commencé à écrire le cycle À la recherche du temps perdu.
Les textes critiques rassemblés dans le recueil posthume Contre Sainte-Beuve sont étroitement liés au genre du pastiche, qui est en fait pour Proust une forme de critique littéraire ou du moins une préparation à la réflexion sur la littérature. L’article se concentre sur la relation de Proust à Balzac telle qu’elle se manifeste à travers deux chapitres du recueil Contre Sainte-Beuve (Sainte-Beuve et Balzac ; Le Balzac de Monsieur de Guermantes) et le pastiche intitulé Dans un roman de Balzac. Dans les trois textes, l’apologie de Balzac semble être d’une importance secondaire. Proust s’accorde avec Sainte-Beuve en ce qui concerne la vulgarité de Balzac – tout en précisant que c’est probablement dans cette vulgarité que réside la force de l’auteur de la Comédie humaine. Mais il ressort clairement du pastiche en particulier, dans lequel il imite effectivement le style de Balzac, que Proust s’intéresse surtout à la technique narrative de Balzac, notamment au procédé du retour des personnages qui a permis à Balzac de construire son monde parallèle.Marcel Proust, considered one of the most original writers in the history of world literature, was at the same time deeply attached to literary tradition. His writing is characterised by a high degree of intertextuality, and reading (the relationship to literature) is also an important theme within his fictional world. It is perhaps not surprising, given this, that Proust was deeply involved in literary criticism at the time when he began to write his cycle In Search of Lost Time. Proust’s most important literary criticism, collected in the posthumous collection Against Sainte-Beuve, is closely linked to the genre of the pastiche, which for Proust is in fact a form of literary criticism, or at least a preparation for reflection on literature. The article focuses on Proust’s relationship to Balzac as manifested through two texts from the collection Against Sainte-Beuve (Sainte-Beuve and Balzac; Balzac of Monsieur de Guermantes) and the pastiche In a Balzac’s Novel. Proust’s main objective doesn’t seem to be to defend Balzac against Sainte-Beuve. In fact, Proust shares Sainte-Beuve’s opinion that Balzac’s writing is in bad taste, vulgar – with the important remark that it is probably in this vulgarity that Balzac’s strength lies. But it is clear from the pastiche, in which he does indeed imitate Balzac’s style, that Proust is more interested in Balzac’s narrative technique than in the style itself.Marcel Proust, ki velja za enega najizvirnejših pisateljev v zgodovini svetovne književnosti, je bil obenem globoko navezan na literarno tradicijo. Za njegovo pisavo je značilna visoka stopnja medbesedilnosti, branje (odnos do literature) pa je tudi pomembna tema znotraj njegovega romanesknega sveta. Glede na to najbrž ni presenetljivo, da se je Proust v času, ko je začenjal snovati cikel Iskanje izgubljenega časa, še posebej intenzivno posvečal literarni kritiki. Proustovi najpomembnejši literarnokritiški zapisi, zbrani v postumni zbirki Proti Sainte-Beuvu, so tesno povezani z zvrstjo pasticha, ki je za Prousta pravzaprav oblika literarne kritike ali vsaj priprava na refleksijo o književnosti. Članek se osredotoča na Proustov odnos do Balzaca, kot se kaže skozi dve besedili iz zbirke Proti Sainte-Beuvu (Sainte-Beuve in Balzac; Balzac gospoda Guermantskega) ter pastiche z naslovom V Balzacovem romanu. Pokazati skuša, da je za Prousta apologija Balzaca drugotnega pomena. Sante-Beuvovi sodbi, da je Balzac vulgaren, Proust pritrjuje – s pomembno pripombo, da je najbrž prav v tej vulgarnosti Balzacova moč. A zlasti iz pasticha, v katerem sicer nazorno posnema Balzacov slog, je mogoče začutiti, da Prousta bolj od samega sloga zanima Balzacova pripovedna tehnika, zlasti postopek vračanja oseb, na podlagi katerega je Balzac gradil svoj vzporedni svet
Študij klimatogeografije in prispevek geografov k razvoju meteorološke službe na Slovenskem
Get PDFDo prihoda prvih diplomantov meteorologije v 50. letih 20. stoletja so imeli vodilno vlogo v uradnih meteoroloških službah na Slovenskem geografi. Njihov prispevek k razvoju teh služb ter strokovno in znanstveno delo na področju klimatologije in meteorologije je prikazan v drugem delu prispevka. V prvem delu pa je osvetljen položaj klimatskih in meteoroloških vsebin v študiju geografije na Univerzi v Ljubljani od njene ustanovitve leta 1919 do današnjih dni, saj so bili vsi geografi, zaposleni v Zavodu za meteorologijo in geodinamiko po 1. svetovni vojni in Upravi hidrometeorološke službe in njenih naslednicah po 2. svetovni vojni, diplomanti Oddelka za geografijo Univerze v Ljubljani.Before the first meteorologists graduated from the University of Ljubljana in the 1950s, geographers played the leading role in the official meteorological services in Slovenia. Their contribution to the development of these services and their professional and scientific work in the field of climatology and meteorology are presented in the second part of the article. In the first part of the article, the position of climatological and meteorological content in the geography curriculum of the University of Ljubljana from its foundation in 1919 until today is presented, as all geographers who were or are active in the official meteorological services of Slovenia are graduates of the Department of Geography of the University of Ljubljana
Gemma Santiago Alonso (2025). Adquisición, conceptualización y procesamiento del artículo en español
Get PDFLa monografía Adquisición, conceptualización y procesamiento del artículo en español, escrita por la doctora Gemma Santiago Alonso, de la Universidad de Liubliana, y publicada en la colección Pontes Philologici, constituye, sin duda alguna, una contribución trascendental a la enseñanza de uno de los principales desafíos de la lengua española, el artículo. La autora aboga por la enseñanza significativa del artículo desde la perspectiva de la gramática cognitiva y propone sus propios modelos operativo y de instrucción de procesamiento.La monografía Adquisición, conceptualización y procesamiento del artículo en español, escrita por la doctora Gemma Santiago Alonso, de la Universidad de Liubliana, y publicada en la colección Pontes Philologici, constituye, sin duda alguna, una contribución trascendental a la enseñanza de uno de los principales desafíos de la lengua española, el artículo. La autora aboga por la enseñanza significativa del artículo desde la perspectiva de la gramática cognitiva y propone sus propios modelos operativo y de instrucción de procesamiento.La monografía Adquisición, conceptualización y procesamiento del artículo en español, escrita por la doctora Gemma Santiago Alonso, de la Universidad de Liubliana, y publicada en la colección Pontes Philologici, constituye, sin duda alguna, una contribución trascendental a la enseñanza de uno de los principales desafíos de la lengua española, el artículo. La autora aboga por la enseñanza significativa del artículo desde la perspectiva de la gramática cognitiva y propone sus propios modelos operativo y de instrucción de procesamiento