ULPress Journals
Not a member yet
16531 research outputs found
Sort by
Pregled sprememb rabe korejskih členkov: spremembe pri členkih eul/reul 을/를 in i/ga 이/가
No full textIn this research, we examine the manifestation of the accusative case marker eul/reul 을/를 alteration, where it is replaced by the nominative case marker i/ga 이/가, specifically in -go sipda -고 싶다 construction and in clauses with a transitive predicate (NP i/ga 이/가 NP eul/reul 을/를 VP). The results show that the object or theme must have a definitive reference, and the verb immediately preceding -go sipda construction should not form part of a complex predicate within the inner clause. In case of the NP i/ga 이/가 NP eul/reul 을/를 VP structure, the verb should convey a static meaning. The case marker i/ga attached to NP2, does not indicate the subject. Instead, it functions as type of auxiliary marker with characteristics similar to those of determiners.Članek preučuje primere konstrukcije -go sipda -고 싶다 in stavkov s prehodnim povedkom (NP i/ga 이/가 NP eul/reul 을/를 VP), v katerih se namesto tožilniškega členka eul/reul 을/를 uporablja imenovalniški členek i/ga 이/가. Rezultati kažejo, da mora predmet ali tema stavka vsebovati določeno referenco, hkrati pa glagol neposredno pred obliko -go sipda ne sme biti del kompleksnega povedka notranjega stavka. V primeru stavkov s prehodnim povedkom NP i/ga 이/가 NP eul/reul 을/를 VP mora glagol vsebovati statični pomen. Sklonski členek i/ga, pritrjen na NP2, ne označuje predmeta. Namesto tega deluje kot vrsta besedilnega členka s podobnimi značilnostmi, kot jih imajo členi
Korejskost v delu Zmajev biser avtorja Yoon Ha Leeja: kulturna reprezentacija in prevajalske strategije
No full textThe paper explores the representation of Koreanness in Yoon Ha Lee’s Dragon Pearl, a novel that uniquely blends elements of Korean culture with the space opera genre. By examining key cultural markers such as character names, traditional food, and folklore (notably the gumiho), this study highlights how the novel portrays a diasporic sense of identity and belonging. Furthermore, the paper delves into the challenges and strategies of translating these cultural elements into Korean. Through case studies of key passages, it discusses how to maintain cultural nuance and the author’s intent while adapting the work for a Korean readership. Ultimately, this paper underscores the importance of preserving cultural integrity translating science fiction works that embody cross-cultural narratives.Prispevek raziskuje zastopanost korejskosti v romanu Zmajev biser (ang. Dragon Pearl) avtorja Yoon Ha Leeja, ki na edinstven način združuje elemente korejske kulture z žanrom vesoljske opere. S preučevanjem ključnih kulturnih označevalcev, kot so imena likov, tradicionalna hrana in folklora (zlasti gumiho), članek izpostavlja upodobitve diasporičnega občutka identitete in pripadnosti v romanu in obenem obravnava izzive in strategije, povezane s prevajanjem teh kulturnih elementov v korejščino. Skozi primere ključnih odlomkov razpravlja, kako ohraniti kulturne odtenke in avtorjevo namero pri prilagajanju dela korejskemu bralstvu. Prispevek poudarja pomen ohranjanja kulturne celovitosti pri prevajanju znanstvenofantastičnih del, ki vključujejo medkulturne pripovedi
Zelena: Italijanščina, angleščina in slovenščina med simbologijo in frazeologijo
No full textL’articolo presenta un’analisi contrastiva delle unità fraseologiche che contengono il cromonimo zelen in sloveno, verde in italiano e green in inglese, al fine di determinare in quale misura le tre lingue coincidano. La ricerca integra una prospettiva etimologica, simbolica e semantica basandosi su una prospettiva sia sincronica sia diacronica. Il corpus di riferimento è composto da oltre sessanta unità tratte da dizionari, corpora e repertori fraseologici che sono state classificate e analizzate qualitativamente e quantitativamente. I risultati mostrano che l’inglese è la lingua più produttiva per numero di unità fraseologiche, seguita dall’italiano e dallo sloveno. Sebbene il cromonimo presenti origini etimologiche differenti nelle tre lingue, esse condividono alcune connotazioni universali, legate soprattutto alla natura, alla giovinezza, alla freschezza e a stati fisici (malattia) ed emotivi negativi (invidia), che però non sempre trovano realizzazione in unità fraseologiche. L’analisi quantitativa rivela un basso grado di sovrapposizione (7,7%), confermando che la maggior parte delle unità fraseologiche è culturalmente e linguisticamente specifica. Si rileva inoltre un forte influsso dell’inglese contemporaneo sulla fraseologia slovena e italiana, mentre il contatto geografico tra sloveno e italiano non corrisponde statisticamente a un maggior livello di somiglianza rispetto all’inglese. La ricerca sottolinea anche l’importanza di integrare fonti lessicografiche e dati ottenuti da corpora per ottenere un quadro fraseologico completo.The article presents a contrastive analysis of phraseological units containing the chromonym zelen in Slovene, verde in Italian and green in English, with the aim of determining the extent to which the three languages overlap. The study combines an etymological, symbolic, and semantic comparison and includes both synchronic and diachronic perspectives. The research corpus consists of over sixty units collected from dictionaries, language corpora, and phraseological sources. These units were classified and analysed both qualitatively and quantitatively. The results show that English is the most productive language in terms of the number of phraseological units, followed by Italian and Slovene. Although the word for green has a different etymology in each of the three languages, they share several universal connotations, mainly related to nature, youth, freshness, as well as with negative physical (illness) or emotional states (envy), which, however, are not always realised phraseologically. The quantitative analysis reveals a low level of overlap (7.7%), confirming that most phraseological units are culturally and linguistically specific. The study also demonstrates a marked influence of contemporary English on Slovene and Italian phraseology, whereas geographical contact between Slovene and Italian does not statistically correspond to a higher degree of similarity compared to English, which has no direct geographical connection to either. The research also highlights the importance of combining lexicographic and corpus-based sources in order to obtain a comprehensive phraseological inventory.Članek predstavlja kontrastivno analizo frazeoloških enot, ki vsebujejo kromonim zelen v slovenščini, verde v italijanščini in green v angleščini, da bi ugotovili, v kolikšni meri se izbrani jeziki ujemajo. Raziskava združuje etimološko, simbolsko in semantično primerjavo ter vključuje sinhrono in diahrono perspektivo. Raziskovalni korpus je sestavljen iz več kot šestdesetih frazeoloških enot, pridobljenih iz slovarjev, korpusov in frazeoloških virov. Enote so bile klasificirane in analizirane kvalitativno in kvantitativno. Rezultati kažejo, da je angleščina najproduktivnejša glede na število frazeoloških enot, sledita italijanščina in slovenščina. Čeprav ima ime za zeleno v vsakem jeziku različen etimološki izvor, si jeziki delijo nekatere univerzalne konotacije, povezane predvsem z naravo, mladostjo, svežino ter z negativnimi fizičnimi (bolezen) in čustvenimi stanji (zavist), ki pa niso vedno frazeološko realizirane. Kvantitativna analiza razkriva nizko stopnjo prekrivanja (7,7 %), kar potrjuje, da je velika večina frazeoloških enot kulturno in jezikovno specifična. Ugotovljen je tudi izrazit vpliv sodobne angleščine na slovensko in italijansko frazeologijo, medtem ko stik med slovenskim in italijanskim jezikovnim območjem statistično ne pomeni tudi večje stopnje podobnosti v primerjavi z angleščino, ki z ostalima dvema nima direktne geografske povezave. Raziskava poudarja tudi pomembnost kombiniranja slovarskih in korpusnih virov pri oblikovanju celovitega frazeološkega pregleda
Important Slovenian Students of Classical Philology at the University of Graz in the Period between 1850 and 1860, and Their Work
No full textV obdobju 1850–1860 so na oddelku za klasično filologijo filozofske fakultete graške univerze študirali tudi nekateri Slovenci; pomembnejši študenti, ki so s svojim poznejšim učiteljskim in strokovnim delom pustili vidnejši pečat, so bili Luka Zima, Josip Šuman, Anton Mazek, Martin Senekovič, Matej Vodušek in Anton Klodič. Kot učitelji so delovali po različnih gimnazijah širom po tedanji monarhiji; edini, ki je poučeval samo na gimnazijah na območju Slovenije, je bil Matej Vodušek. Luka Zima je bil edini, ki je pozneje deloval tudi kot visokošolski učitelj; Josip Šuman se je uveljavil kot prevajalec in narodni buditelj, sodeloval pa je tudi pri pripravi slovenskih učbenikov za klasične jezike; Anton Mazek in Martin Senekovič sta bila tudi gimnazijska ravnatelja; Matej Vodušek se je ob učiteljskem delu posvečal raziskavam na področju astronomije, meteorologije in matematike, napisal pa je tudi grško slovnico, ki ni izšla; Anton Klodič je ob učiteljskem delu deloval kot šolski inšpektor, zaslovel pa je tudi kot literarni ustvarjalec. Prispevke s področja klasične filologije so vsi objavljali v izvestjih gimnazij, na katerih so poučevali. V prvih desetih letih je bilo slovenskih študentov klasične filologije na graški univerzi malo; precej več jih je bilo med letoma 1860 in 1870.Between 1850 and 1860, a number of Slovenians studied at the Faculty of Arts of the University of Graz. The most notable students, who left a significant mark with their later teaching and professional work, were Luka Zima, Josip Šuman, Anton Mazek, Martin Senekovič, Matej Vodušek, and Anton Klodič. They worked as teachers at various gymnasia throughout the Monarchy. The only one who taught exclusively at gymnasia in Slovenia was Matej Vodušek, while Luka Zima was the only one who later also worked as a university lecturer. Josip Šuman made a name for himself as a translator, and also contributed to the development of Slovenian textbooks for the classical languages; Anton Mazek and Martin Senekovič were high school principals. Matej Vodušek devoted himself to research in the fields of astronomy, meteorology and mathematics alongside his teaching work, and he also wrote a Greek grammar, which was never published. Anton Klodič worked as a school inspector alongside his teaching work, and he also became famous as a writer. All of them published their articles in the field of classical philology in the annual reports (Programme, Jahresberichte) of the gymnasia where they taught. In the first ten years, there were only a few Slovenian students of classical philology at the University of Graz, but there were considerably more between 1860 and 1870
Social entrepreneurship in Slovenia: Key structural characteristics and the role of the educational supportive environment
Get PDFV prispevku analiziramo razvoj socialnega podjetništva v Sloveniji, pri čemer prepoznavamo njegove razvojne faze in prostorske razlike. V 15 letih je bil zagon socialnih podjetij spodbujen s strani institucionaliziranega podpornega okolja. Večja skupina socialnih podjetij je v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija in v Osrednjeslovenski statistični regiji, hkrati je več socialnih podjetij v mestih kot na podeželju. V dejavnostni strukturi prevladujejo izobraževalne, svetovalne ter skupnostne in socialne storitve. Z anketo med socialnimi podjetniki (18), njihovimi svetovalci (5) in partnerji (7) ter poglobljenimi intervjuji (3) med deležniki s področja spodbujanja socialnega podjetništva smo ugotavljali, kakšne so potrebe po izobraževalnem podpornem okolju za socialno podjetništvo v Sloveniji. Ker so socialna podjetja zelo raznolika, je treba vzpostaviti kakovostno in mrežno povezano izobraževalno podporno okolje, ki bo naslavljajo raznolike potrebe in ciljne skupine, a hkrati omogočilo pridobitev ključnih znanj, veščin in kompetenc, ki bodo omogočile rast in trajnostni razvoj socialnega podjetništva v Sloveniji.This paper analyzes the development of social entrepreneurship in Slovenia, identifying its development phases and geographical differences. Over the past 15 years, the development of social enterprises has been driven by an established supportive environment. The largest clusters of social enterprises have emerged in the Eastern Slovenia cohesion region and the Central Slovenia statistical region. Social enterprises are more prevalent in urban settings than in rural areas. The main activities of these enterprises cover educational, advisory, community and social services. Through a survey of social entrepreneurs (18), their advisors (5), and partners (7), and in-depth interviews (3) with stakeholders in the field of social entrepreneurship promotion, we identified the need for a more supportive educational environment for social entrepreneurship in Slovenia. Given the diversity of social enterprises, it is necessary to establish a high-quality, networked educational environment that will address the diverse needs and target groups, while at the same time enabling the acquisition of key knowledge, skills, and competencies to promote the growth and sustainable development of social entrepreneurship in Slovenia
Clamosi gloria Circi: Sloviti rimski dirkači in njihov družbeni položaj v času principata
Get PDFAlthough Roman chariot racing is known to have been one of the most popular types of Roman sporting spectacle, the real circumstances of its protagonists remain unclear in many respects. Charioteers (agitatores, aurigae) represented a complex and multifaceted social phenomenon in the socio-economic context of the Roman Empire. Based on selected written sources and epigraphic monuments, this article discusses their personal legal status and the related problem of infamy (infamia) and highlights the multifaceted ambivalence that characterised their social position. A more detailed analysis of literary sources from the imperial period reveals that the attitude of the Roman upper classes towards charioteers was not as uniform as it seems at first glance. Although members of the Roman elite formally advocated contempt, disdain, and discrimination against circus performers, these same individuals regularly attended circus races and even cheered on the charioteers.Čeprav je o rimskih dirkah z vozovi kot eni izmed najpriljubljenejših zvrsti rimskega športnega spektakla, znanega razmeroma veliko, pa stvarnost njihovih protagonistov v marsičem ostaja nejasna. Cirkuški dirkači (agitatores, aurigae) so v socialno-ekonomskem okviru rimskega cesarstva predstavljali kompleksen in večplasten družbeni fenomen. Pričujoči prispevek na podlagi izbranih pisnih virov in epigrafskih spomenikov obravnava njihov osebno-pravni status in z njim povezan problem infamije (infamia) ter osvetljuje vsestransko ambivalentnost, ki je zaznamovala njihov družbeni položaj. Podrobnejša analiza literarnih virov iz obdobja cesarstva razkrije, da odnos rimskih višjih družbenih slojev do dirkačev ni bil tako enoplasten, kot se zdi na prvi pogled. Čeprav so se pripadniki rimske elite formalno zavzemali za prezir, zaničevanje in diskriminacijo nastopajočih v cirkusu, so ti isti posamezniki cirkuške dirke redno obiskovali in se nad dirkači celo navduševali. 
Spolsko občutljiva raba jezika pri pouku nemščine: Stališča slovenskih učiteljic in učiteljev in nekaj smernic za obravnavo pri pouku
Get PDFGendersensibler Sprachgebrauch ist in den letzten Jahren sowohl in den deutschen Medien als auch im Bildungswesen ein aktuelles Thema. Der Beitrag fasst das Geschlecht als eine soziale Kategorie auf, deren Berücksichtigung sich in den vielfältigen Möglichkeiten gendersensibler Ansprache im Deutschen widerspiegelt. Letzteres hat auch den Weg in die DaF-Lehrwerke gefunden, obwohl es selten direkt thematisiert wird. Die Ergebnisse einer quantitativen Umfrage unter slowenischen gymnasialen DaF-Lehrkräften zeigen, dass die Mehrheit ihre Lernenden zumindest mit einer Form gendersensiblen Sprachgebrauchs vertraut macht, auch wenn ein weitaus geringerer Anteil solche Formen tatsächlich anwendet. Wenn Lehrkräfte gendersensible Sprachformen verwenden, dann bedienen sie sich meistens einer ausführlichen Beidnennung. Sie halten die unterrichtliche Bearbeitung des Themas für etwas wichtiger als die konsequente Verwendung gendersensibler Sprachformen im slowenischen Schulwesen, das nach Ansicht einer Minderheit dafür noch nicht „reif“ genug sei, und deren Verwendung zudem die Lesbarkeit (Verständlichkeit) des Textes beeinträchtige. Das Thema kann in den Unterricht integriert werden durch einen Vergleich verschiedener Texte (z. B. einer „weiblichen“ mit einer „männlichen“ Werbeanzeige), durch ein Projekt der Erstellung eines Wörterbuchs für gendersensible Sprache, dramapädagogisch durch die Inszenierung eines sog. Critical Incidents, explorativ durch ein Projekt der Befragung der Lernenden über ihren gender(un)sensiblen Sprachgebrauch im Alltag, fächerübergreifend durch eine Debatte über aktuelle Medienpraktiken (z. B. she/her) und kontrastiv durch die Anregung zum Nachdenken über (mutter)sprachliche Ebenen, auf denen sich Geschlechterrollen, Macht usw. am deutlichsten widerspiegeln.Gender-sensitive language use has been a hot topic in recent years, both in the German media and in education. This article recognizes gender as a social category, the consideration of which is reflected in the diverse possibilities of gender-sensitive language in German. The latter has also found its way into GFL-textbooks, although it is rarely addressed directly. The results of a quantitative survey of Slovenian grammar school GFL-teachers show that the majority familiarize their learners with at least one form of gender-sensitive language use, even if a much smaller proportion actually use such forms. When teachers do use gender-sensitive forms of language, they usually make extensive use of both. They consider the classroom treatment of the topic to be somewhat more important than the consistent use of gender-sensitive language forms in the Slovenian school system, which, according to a minority, is not yet “mature” enough for this, and that the use of gender-sensitive language also impairs the readability (comprehensibility) of the text. The topic can be integrated into lessons by comparing different texts (e.g. a “female” with a “male” advertisement), through a project to create a dictionary for gender-sensitive language, drama-pedagogically through the staging of Critical Incidents, exploratively through a project to ask learners about their gender-(un)sensitive use of language in everyday life, interdisciplinarily through a debate on current media practices (e.g. she/her), and contrastively by encouraging reflection on (first-)language levels on which gender roles, power are reflected.Spolsko občutljiva raba jezika je zadnja leta aktualna tema tako v nemških medijih kot v šolstvu. Članek obravnava spol kot socialno kategorijo, upoštevanje katere se odslikava v številnih možnostih spolsko občutljivega naslavljanja v nemščini. Slednje je prodrlo tudi v učbenike za nemščino kot tuji jezik, četudi je le redko neposredno tematizirano. Rezultati kvantitativne raziskave, izvedene med slovenskimi gimnazijskimi učiteljicami in učitelji nemščine, razkrivajo, da le-ti dijakinje in dijake v večini seznanijo z vsaj katero od oblik spolsko občutljive rabe jezika, četudi jih precej nižji delež take oblike dejansko uporablja. Ko jih uporabljajo, pa se daleč največkrat poslužijo obojespolskega naslavljanja. Seznanitev dijakinj in dijakov s tematiko se jim zdi nekoliko bolj pomembna kot dosledna raba spolsko občutljivih jezikovnih oblik v slovenskem šolskem prostoru, ki po mnenju manjšine za te oblike še ni »dovolj zrel«, obenem pa njihova raba slabša berljivost (razumljivost) besedila. Temo je v pouk mogoče vključiti preko primerjave različnih besedil (npr. »ženskega« in »moškega« oglasa), preko projekta postavitve slovarja spolsko občutljivega jezika, dramsko-pedagoško preko inscenacije t. i. Critical Indicents, raziskovalno preko projekta ankete dijakinj in dijakov o spolsko občutljivi rabi jezika v vsakdanu njihovih sošolcev in sošolk, medpredmetno preko debate o denimo aktualnih medijskih praksah (npr. she/her) ter kontrastivno preko spodbujanja premisleka o področjih (maternega) jezika, v katerih se spolne vloge, moči ipd. najizraziteje odslikavajo
Travmatični spomin v The Apology (2019) Eve Ensler
Get PDFEve Ensler’s memoir The Apology (2019) traces Ensler’s growing up with an abusive father who raped her during her childhood and never apologized for the damage he caused. Ensler, now a successful woman in her sixties, thus imagines her father’s apology and details everything she was going through. Unlike Caruth’s theory of traumatic aporia where painful experiences are inherently contradictory and can never be grasped completely, Ensler’s act of writing the unspoken words of her father points to the fact that trauma can be healed through writing. As Richard McNelly and Joshua Pederson claim, it is precisely through writing that the victim can gain control over the act of recalling, helping the survivor to remake the self. Thus, in Ensler’s memoir, Caruth’s traumatic amnesia is replaced by the power of remembered and written detail to enact healing. This essay addresses issues of incest and rape through the lens of more recent trauma theory by paying attention to an imagined act of the perpetrator’s apology. By evoking pseudo memories, Ensler tries to understand her childhood trauma and how it affected her as a person. She establishes herself as a truth-teller and the survivor of intergenerational trauma with the ability to break the cycle of abuse, which is exactly what she does by writing The Apology.Avtobiografija Eve Ensler The Apology (2019) opisuje njeno odraščanje z nasilnim očetom, ki jo je v otroštvu posilil in se nikoli ni opravičil za škodo, ki jo je povzročil. Zato si avtorica, zdaj uspešna ženska pri šestdesetih, predstavlja očetovo opravičilo, v katerem podrobno opisuje vse, kar je prestala. Za razliko od Caruthove teorije travmatične aporije, po kateri so boleče izkušnje v osnovi protislovne in jih ni mogoče v celoti dojeti, Eve Ensler z zapisovanjem neizrečenih besed svojega očeta pokaže, da je travmo mogoče pozdraviti s pisanjem. Kot trdita Richard McNelly in Joshua Pederson lahko žrtev prav z pisanjem pridobi nadzor nad spominjanjem, kar ji pomaga ponovno oblikovati svoje sebstvo. Tako v avtoričinih spominih Caruthovo travmatsko amnezijo nadomešča moč zapomnjenih in zapisanih podrobnosti, ki omogočajo ozdravitev. Ta esej obravnava vprašanja incesta in posilstva skozi prizmo novejše teorije travme, pri čemer se osredotoča na domišljijsko opravičilo storilca. Z vzbujanjem »psevdo« spominov poskuša avtorica razumeti svojo otroško travmo in kako je ta vplivala nanjo. S pisanjem knjige The Apology se avtorica vzpostavi kot vir resnice in kot žrtev travme, ki je sposobna prekiniti začarani krog zlorab
Slovenski bralci in njihovo empatično odzivanje na poezijo v slovenščini in angleščini
Get PDFDrawing on literary theory, translation studies, and social identity theory, the research investigates whether reading Louise Glück’s poem “Adult Grief” in English versus Slovenian elicits different affective reactions. Using a repeated-measures design and a specially developed empathy scale, the study differentiates between compassionate and distressed responses of narrative empathy and examines how they relate to the four dimensions of trait empathy as assessed by the interpersonal reactivity index. The findings indicate that empathic concern and fantasy are key predictors of empathic engagement, with fantasy enhancing perspective taking and personal distress. Notably, language significantly influences empathic responses, especially when interacting with personal distress, suggesting that reading in one\u27s native language reduces the self-other differentiation and intensifies emotional experience. However, language exposure also moderates responses, indicating that habitual engagement in a language can enhance emotional resonance regardless of native status. These results underline the complex interplay between language, empathy, and literary affect.Na podlagi literarne teorije, prevodoslovja in teorije socialne identitete preučujemo, ali branje pesmi Louise Glück »Adult Grief« v izvirniku v primerjavi s slovenskim prevodom sproža drugačne afektivne odzive. Z uporabo ponovljenega merjenja in lestvice za merjenje empatije razlikujemo med sočutnimi in s stisko zaznamovanimi oblikami narativne empatije ter preučujemo njihovo povezanost s štirimi dimenzijami osebnostne empatije, kot jih definira IRI (ang. interprersonal reactivity index). Rezultati kažejo, da sta empatična skrb in domišljijsko vživljanje ključna napovednika empatične vključenosti; pri tem domišljijsko vživljanje krepi zmožnost prevzemanja perspektive in osebne prizadetosti. Jezik statistično značilno vpliva na empatične odzive, zlasti v interakciji z osebno prizadetostjo, kar nakazuje, da branje v maternem jeziku pri bralcu zmanjšuje razlikovanje med lastnim odzivom in odzivom lirskega subjekta ter intenzivira čustveno izkušnjo. Na odzive vpliva tudi izpostavljenost jeziku, kar pomeni, da lahko ukvarjanje z jezikom okrepi čustveno resonanco. Izsledki poudarjajo zapleteno prepletenost jezika, empatije in literarnega afekta
Hrotsvit of Gandersheim: Dulcitius
No full textLiteratura otonske renesanse je manj znana kot tista karolinške renesanse, vendar je bilo 10. stoletje čas verske prenove, ki je ustvarila tudi vidna literarna besedila. V tem stoletju se je začelo gibanje za reformo samostanov in dediščina otonske renesanse so tudi prva srednjeveška dramska dela, ki jih je napisala Hrosvita iz Gandersheima.Literatura otonske renesanse je manj znana kot tista karolinške renesanse, vendar je bilo 10. stoletje čas verske prenove, ki je ustvarila tudi vidna literarna besedila. V tem stoletju se je začelo gibanje za reformo samostanov in dediščina otonske renesanse so tudi prva srednjeveška dramska dela, ki jih je napisala Hrosvita iz Gandersheima