ULPress Journals
Not a member yet
16531 research outputs found
Sort by
Metaforična konceptualizacija umetne inteligence: Analiza sodobnega italijanskega novinarskega diskurza
No full textLo studio analizza la rappresentazione dell’intelligenza artificiale nel discorso giornalistico italiano del 2025 (corpus CS25, creato appositamente per questa ricerca), confrontandola con la situazione linguistica fino al 2006 (corpus itWaC). L’approccio si basa sul modello della metafora concettuale (Lakoff/Johnson, 1980; Kövecses, 2010), che consente di indagare come l’IA sia compresa e rappresentata attraverso espressioni linguistiche metaforiche. L’analisi mostra che vent’anni fa il linguaggio era prevalentemente tecnico e definitorio, dominato dalle metafore L’IA È UNO SPAZIO e L’IA È UNO STRUMENTO, con una presenza marginale di personificazioni o rappresentazioni antropomorfiche. Nel 2025, il discorso giornalistico presenta un sistema metaforico più complesso e articolato: L’IA È UNA PERSONA emerge come metafora centrale, con sottocategorie quali L’IA È UN INTERLOCUTORE (la metafora più frequente), UN AVVERSARIO/NEMICO e UN ASSISTENTE, UN CREATORE/ARTISTA, mentre compaiono nuove metafore come L’IA È UNA FORZA NATURALE e L’IA È UN TRAGUARDO. I risultati evidenziano un’evoluzione da un linguaggio tecnico a un repertorio ricco di metafore antropomorfiche e relazionali, riflettendo la crescente pervasività dell’IA nella vita quotidiana e la sua influenza sul discorso pubblico, sulla percezione sociale e sulle aspettative culturali.The study analyses the representation of artificial intelligence in Italian journalistic discourse in 2025 (corpus CS25, created specifically for this research), comparing it with the linguistic situation up to 2006 (corpus itWaC). The approach is based on the conceptual metaphor model (Lakoff/Johnson, 1980; Kövecses, 2010), which enables investigation of how AI is understood and represented through metaphorical linguistic expressions. The analysis shows that twenty years ago, the language was predominantly technical and definitional, dominated by the metaphors AI IS A SPACE and AI IS A TOOL, with marginal personification or anthropomorphic representation. In 2025, journalistic discourse presents a more complex and articulated metaphorical system: AI IS A PERSON emerges as the central metaphor, with subcategories such as AI IS AN INTERLOCUTOR (the most frequent metaphor), AN ADVERSARY/ENEMY, AN ASSISTANT and A CREATOR/ARTIST, while new metaphors such as AI IS A NATURAL FORCE and AI IS A GOAL also appear. The results highlight an evolution from technical language to a repertoire rich in anthropomorphic and relational metaphors, reflecting the growing pervasiveness of AI in everyday life and its influence on public discourse, social perception and cultural expectations.Prispevek obravnava metaforično konceptualizacijo umetne inteligence (UI) v italijanskem novinarskem diskurzu. Osredotoča se na leto 2025 (z analizo korpusa CS25, ustvarjenega posebej za to raziskavo) ter primerja ugotovitve z jezikovno situacijo do leta 2006 (korpus itWaC). Raziskava temelji na modelu konceptualne metafore (Lakoff/Johnson, 1980; Kövecses, 2010), ki omogoča preučevanje načina, kot kaj jo predstavljajo metaforični jezikovni izrazi, ki jih v zvezi z njo uporabljamo. Analiza kaže na precejšnje spremembe. Pred dvajsetimi leti je bil jezik o UI pretežno tehničen in definicijski: prevladovali sta metafori UI JE PROSTOR in UI JE ORODJE, personifikacija pa je bila le občasna. Nasprotno pa novinarski diskurz leta 2025 razkriva veliko bolj kompleksen in razvejan metaforični sistem. Osrednja konceptualna metafora je UI JE OSEBA, ki se razčlenjuje v številne podkategorije: UI JE SOGOVORNIK (najpogostejša metafora), UI JE NASPROTNIK/SOVRAŽNIK, UI JE POMOČNIK in UI JE USTVARJALEC/UMETNIK. Vzporedno s temi se pojavljajo tudi nove metafore, kot sta UI JE (NARAVNA) SILA in UI JE CILJ. Rezultati poudarjajo pomemben premik od tehničnega jezika k bogatemu repertoarju antropomorfnih metafor, kar odraža vse večjo vključenost UI v vsakdanje življenje in njen naraščajoči vpliv na javni diskurz, družbeno percepcijo in kulturna pričakovanja
Promocije na Univerzi v Gradcu v času vladavine Karla VI. (1711–1740): Kvantitativni in kvalitativni pristopi k mrežam odnosov na Koroškem, Kranjskem in Štajerskem
No full textDie Auswertung der Promotionen an der Grazer Jesuitenuniversität steht im Gegensatz zur quantitativen Erforschung der Universitätsmatrikel noch am Anfang. Nach einer ersten Analyse zu den Krainer Studenten und Absolventen zwischen 1586 und 1773 durch Alojz Cindrič wird in diesem Beitrag ein konzentrierter Blick auf die Graduierten aus Kärnten, Krain und der Steiermark in der Regierungszeit Karls VI. geworfen, in einer Zeit, in der die Hochschule mit staatlichen Vorstellungen und Vorgaben zur Ausbildung der administrativen, geistlichen, geistigen und gesellschaftlichen Eliten konfrontiert wurde und in der die Frühaufklärung an Einfluss gewann. Nach einer konzisen Beschreibung der Promotionslisten und einer detaillierten Quellenkritik hinsichtlich der Probleme bei Orts- und Standesangaben wird die räumliche und gesellschaftliche Herkunft der Promovierten entlang der vier hierarchisch aufeinander folgenden Grade (Baccalaureat und Magisterium beziehungsweise Doktorat der Philosophie, Baccalaureat und Doktorat der Theologie) statistisch abgebildet. Informationen über Dienstorte und Diensteigenschaften sowie Ehrentitel der Inhaber der höchsten akademischen Würde, die Berufspraxis vorweisen mussten, erlauben seltene systematische Einblicke in die frühen Karrierestufen der Geistlichkeit zur Zeit der Graduierung und in die Bereicherung, die Kärnten, Krain und die Steiermark durch die Gelehrsamkeit der Graduierten erfuhren, wie schon Cindrič für Krain andeutete.While research on the University of Graz student registers in its Jesuit era is well established, analysis of graduation data still is in its infancy. Taking Alojz Cindrič’s valuable survey of Carniolan students and graduates from 1586 to 1773 as a starting point, the present study focuses on graduates from Carinthia, Carniola and Styria in the years of Charles VI’s rule. In this timespan the university became increasingly confronted with state plans and guidance aimed at educating administrative, clerical, intellectual and social elites, which needs to be seen in an early Enlightenment context. After giving a concise description of the lists of graduates, the paper critically discusses problems analysing place names as well as information on class distinctions and then provides data on students’ regional and class origins broken down by the traditional hierarchical degrees (bachelor and master, or respectively doctor of philosophy; bachelor and doctor of theology). Information on the theologians’ affiliations in regional and hierarchical terms, which they had to disclose at the highest level of the doctorate as proof of the obligatory practice they had to perform, provide a rare insight into early clerical careers at the time of graduation. This data eventually also highlights how Carinthia, Carniola and Styria profited from the graduates’ erudition, as Cindrič has already suggested in the Carniolan case.Posebna zasluga Alojza Cindriča je njegova študija o študentih iz Kranjske na univerzah na Dunaju in v Gradcu, v kateri je kot prvi predstavil statistiko diplomantov graške jezuitske univerze za celotno obdobje njenega obstoja (1585–1773). Dotlej se je kvantitativno usmerjena graška univerzitetna historiografija posvečala predvsem univerzitetnim matrikam, vendar pri tem ni presegla časovnega okvira do leta 1710, obenem pa je morala priznati, da so prostorski in družbeni podatki precej omejeni.
V pričujočem prispevku se na podlagi natančne rekonstrukcije promocij, ki jo je opravila Maria Mairold, geografski horizont za čas vladavine Karla VI. poleg Kranjske razširi še na Koroško in Štajersko, medtem ko so bila druga notranjeavstrijska območja zaradi pomanjkljive ohranjenosti virov iz obravnave izpuščena. Omejitev na obdobje med letoma 1711 in 1740 je po eni strani posledica narave virov, po drugi strani pa ima predvsem historiografske razloge, saj se prav v to obdobje umeščajo začetki razsvetljenstva v habsburški monarhiji. To se je opiralo na dobro izobražene državne in cerkvene uslužbence ter na sociokulturne in intelektualne elite, ki naj bi jih univerze oblikovale v skladu z državnimi pričakovanji in smernicami.
Seznami promocij, ki so ohranjeni v deloma programatsko zasnovanih priložnostnih publikacijah in so v tem prispevku podrobno analizirani, ponujajo v prostorskem in družbenem pogledu precej bogatejše podatke kot univerzitetna matrika, vsebujejo pa tudi zelo povedna izpitna vprašanja. Kritičen pretres virov razkriva težave pri identifikaciji nekaterih krajevnih navedb in določanju stanovske pripadnosti kandidatov ter odpira vprašanje, kako razvrstiti tiste promovirance, ki so v virih navedeni zgolj kot člani določenega samostana. Statistični podatki o prostorskem in družbenem poreklu promovirancev so predstavljeni glede na štiri hierarhično zaporedne akademske stopnje: bakalavreat in magisterij oziroma doktorat iz filozofije ter bakalavreat in doktorat iz teologije. Ker so morali kandidati za doktorat iz teologije izkazati tudi praktične izkušnje, v virih zasledimo dragocene podatke o njihovih prvih službenih mestih in zaposlitvenih razmerjih – od kaplanov do župnikov – ter o častnih nazivih, ki so jih prejeli ob začetku duhovniške kariere. Na ta način je mogoče tisto dodano vrednost, ki jo je Cindrič že ugotovil za promovirance s Kranjskega, sistematično pokazati tudi za Štajersko, Koroško in širše. Posamezni primeri njihove dejavnosti v katoliških misijah pri zatiranju kriptoprotestantizma na Koroškem, Kranjskem in Štajerskem nazadnje sklenejo tudi krog ene od prvotnih osrednjih nalog graške jezuitske univerze
Gledališka fikcija v 19. stoletju v Franciji: Balzacova Coralie kot žrtev postnapoleonske meritokracije
No full textIn his Writing in the Wings, Graham Wolf introduces theatre-fiction as a complex intermedial genre focusing on its agents, and “stages, or other performance spaces for dominant settings” (4). The theatre/novel interaction as the core of this study illustrates how Honoré de Balzac engages with this artistic practice to depict the theatre of his time and dramatises the entangled lives of its creators, performers, and sponsors. Balzac’s Lost Illusions introduces the young, naïve, ignorant Coralie not as the main protagonist, but rather as the paramour who unwittingly arouses Lucien Chardon Rubempré -the writer and socialite- to outbrave in the violent storm of post-Napoleonic Paris. The study scrutinises Coralie as a typical victim to see how Balzac reconciles the two interconnected territories of the novel and theatre to document the hostile historical incidents and social interactions when meritocracy had arrived to prevail.V delu Writing in the Wings Graham Wolf predstavlja gledališko fikcijo kot kompleksni intermedialni žanr, ki se osredotoča na svoje akterje in »odre ali druge prostore za uprizarjanje, ki so prevladujoči prizori«. Interakcija med gledališčem in romanom kot osrednji temi te študije ponazarja, kako se Honoré de Balzac ukvarja s to umetniško prakso, da bi opisal gledališče svojega časa in dramatiziral zapletena življenja njegovih ustvarjalcev, izvajalcev in sponzorjev. Balzacove Izgubljene iluzije predstavljajo mlado, naivno in nevedno Coralie ne kot glavno protagonistko, ampak kot ljubico, ki nevede spodbudi Luciena Chardona Rubempréja – pisatelja in družabnika – k pogumnemu ravnanju v nasilju postnapoleonskega Pariza. Študija podrobno preučuje Coralie kot tipično žrtev, da bi ugotovila, kako Balzac usklajuje dve medsebojno povezani področji romana in gledališča z namenom dokumentirati sovražne zgodovinske dogodke in družbene interakcije, v času ko je prevladala meritokracija
Igrifikacija pri pouku nemščine kot tujega jezika: Oblikovanje interaktivnega učenja z Actionboundom
Full text linkDigitale Medien haben nahezu alle Bereiche des modernen Lebens grundlegend verändert. Im Bildungswesen haben sie eine tiefgreifende Transformation bewirkt, indem sie Lernen zugänglicher, ansprechender und flexibler gestalten lassen können (vgl. Niedermeier & Müller, 2016; Pihkala-Posti, 2015; Roche & Suner, 2017). Der Gamification-Ansatz bezeichnet den Einsatz von Spielmechaniken im Lernkontext, um Lernende zu einer konkreten Handlung in der realen Welt zu motivieren. Spiele können im Fremdsprachenunterricht eingesetzt werden, um eine lernerzentrierte Umgebung zu fördern, die sowohl die aktive Beteiligung der Lernenden als auch die Zusammenarbeit im Team anregt. Die vielfältigen Einsatzmöglichkeiten berücksichtigen dabei unterschiedliche Lernstile und Interessen. In der Welt des Spiels können Lernende nach ihren eigenen Präferenzen die Inhalte erkunden und ausprobieren. Sie können dabei ihre Kompetenzen und Kreativität ausbauen sowie Lernziele und den gesamten Lernprozess hinterfragen.
In diesem Beitrag wurden die Möglichkeiten zur Nutzung des selbst erstellten Actionbounds Altstadt-Abenteuer: Zadar durch die Zeiten im DaF-Kontext zur Förderung sprachlicher Kompetenzen sowie methodisch-didaktischer Prinzipien des Fremdsprachenunterrichts untersucht. Ziel war es, durch eine spielerische Stadtführung in Zadar handlungsorientiertes und authentisches Lernen zu ermöglichen. Zur Analyse der Auswirkungen auf den Fremdsprachenerwerb sowie auf die Einstellungen der Studierenden wurde eine Umfrage durchgeführt. Teilnehmende waren Germanistikstudierende des ersten Jahrgangs des Bachelorstudiums sowie des ersten Jahrgangs des Masterstudiums der Universität Zadar. Die Ergebnisse zeigen, dass der Gamification-Ansatz als sehr motivierend für das Fremdsprachenlernen eingeschätzt wird. Seine Umsetzung fördert sowohl rezeptive als auch produktive Fertigkeiten in einem authentischen Lernkontext. Nach Ansicht der Studierenden lassen sich im Fremdsprachenunterricht mit digitalen Medien lerneraktivierende sowie authentische Aufgaben gestalten. Da solche Aktivitäten bislang selten integriert wurden, werden sie im Fremdsprachenunterricht umso positiver aufgenommen.
Digital media have fundamentally transformed nearly all areas of modern life. In the field of education, they have brought about a profound shift by making learning more accessible, engaging, and flexible (cf. Niedermeier & Müller, 2016; Pihkala-Posti, 2015; Roche & Suner, 2017). The concept of gamification refers to the use of game mechanics in educational contexts with the aim of motivating learners to carry out specific actions in the real world. Games can be used in foreign language teaching to promote a learner-centred environment that encourages both active participation and teamwork. The wide range of possible applications takes into account different learning styles and interests. In the world of play, learners can explore and experiment with content according to their own preferences. In doing so, they can develop their skills and creativity, as well as reflect on learning objectives and the entire learning process.
This article explores the possibilities for using the self-created Actionbound Altstadt-Abenteuer: Zadar durch die Zeiten in the context of teaching German as a foreign language to promote language competencies as well as methodological and didactic principles in foreign language instruction. The goal was to enable action-oriented and authentic learning through a playful city tour in Zadar. A survey was conducted to analyse the effects on foreign language acquisition and on students’ attitudes. The participants were first-year undergraduate and first-year master’s students of German studies at the University of Zadar. The results indicate that the gamification approach is perceived as highly motivating for language learning. Its implementation supports the development of both receptive and productive skills within an authentic learning context. According to the students, digital media can be used in foreign language teaching to create learner-activating and authentic tasks. Since such activities have rarely been integrated so far, they are all the more positively received in foreign language classes.Digitalni mediji so korenito preoblikovali skoraj vsa področja sodobnega življenja. Na področju izobraževanja so prinesli globoko spremembo, saj so učenje naredili bolj dostopno, privlačno in prilagodljivo (prim. Niedermeier & Müller, 2016; Pihkala-Posti, 2015; Roche & Suner, 2017). Koncept gamifikacije se nanaša na uporabo igralnih mehanizmov v izobraževalnih kontekstih z namenom motiviranja učencev za izvajanje specifičnih dejanj v resničnem svetu. Igre je mogoče uporabiti pri poučevanju tujih jezikov za spodbujanje učnega okolja, usmerjenega na učence, ki spodbuja tako aktivno sodelovanje učencev kot tudi timsko delo. Raznolike možnosti uporabe upoštevajo različne učne stile in interese. V svetu igre lahko učenci raziskujejo in preizkušajo učne vsebine glede na lastne preference. Pri tem razvijajo svoje spretnosti in ustvarjalnost ter hkrati reflektirajo o učnih ciljih in celotnem učnem procesu.
Ta prispevek raziskuje potencial uporabe lastnoročno ustvarjenega Actionbounda Altstadt-Abenteuer: Zadar durch die Zeiten v kontekstu poučevanja nemščine kot tujega jezika za spodbujanje jezikovnih kompetenc ter metodoloških in didaktičnih načel pri pouku tujih jezikov. Cilj je bil omogočiti akcijsko usmerjeno in avtentično učenje s pomočjo igrivega ogleda mesta v Zadru. Za analizo učinkov na usvajanje tujega jezika in na odnose študentov je bila izvedena raziskava. Udeleženci so bili študenti prvega letnika dodiplomskega in prvega letnika magistrskega študija germanistike na Univerzi v Zadru. Rezultati kažejo, da je pristop gamifikacije zaznan kot visoko motivirajoč za učenje jezikov. Njegova implementacija podpira razvoj tako receptivnih kot produktivnih spretnosti v avtentičnem učnem kontekstu. Po mnenju študentov je mogoče z digitalnimi mediji pri poučevanju tujih jezikov oblikovati naloge, ki aktivno vključujejo učence in so avtentične. Ker so bile takšne dejavnosti doslej redko vključene, jih pri pouku tujih jezikov sprejemajo še toliko bolj pozitivno
Mnenja študentov o problemskem učenju pri poučevanju angleščine za posebne namene v visokem šolstvu
Full text linkTo address the ever-increasing need for more learner-centred teaching approaches in higher education, a study was conducted to explore students’ perceptions of problem-based learning (PBL) in an English for Specific Purposes (ESP) course at the Faculty of Public Administration, University of Ljubljana. This was the first time students experienced this approach in their classes at the faculty. 73 responses to an open-ended question about PBL were analysed, applying text mining techniques conducted in the Orange software tool. First, the most frequent words and phrases expressed in students’ responses were determined and visualized using a word cloud. Next, sentiment analysis was carried out to identify the emotional tone behind the responses, further enhanced by an analysis based on Ekman’s model to discern dominant emotions. Finally, key themes were aligned with theoretical concepts of PBL and divided into positive and negative categories. More than 95% of students’ responses were overwhelmingly positive, expressing feelings of joy and high satisfaction with the new method. Even though students’ perceptions may be influenced by various factors, such as the quality of teaching, the rapport between the teacher and the students as well as the students’ background, the findings of this study suggest that PBL may be very effective in ESP teaching, particularly in the field of public administration. Learning evolves through solving real-life problems, providing ample opportunities to develop language skills relevant to students’ needs and future endeavours.Zaradi vse večje potrebe v visokem šolstvu po bolj prilagojenih pristopih k poučevanju je bila na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani pri predmetu angleščina za posebne namene izvedena študija, katere namen je bil raziskati, kako študenti dojemajo problemsko učenje. Ta pristop je bil namreč na fakulteti v prvem letniku prvič uporabljen.
Z uporabo tehnik rudarjenja besedil s programskim orodjem Orange je bilo analiziranih 73 odgovorov na odprto vprašanje o problemskem učenju. Poiskane so bile najpogostejše besede in besedne zveze, ki so vizualizirane z oblakom besed. Z analizo sentimenta je bil določen čustveni ton v odgovorih, ki ji je sledila še analiza prevladujočih čustev, povzetih po Ekmanovem modelu. Glavne teme so bile ob koncu usklajene s teoretskimi zasnovami problemskega učenja in razdeljene v pozitivno in negativno skupino. Več kot 95 % vseh odgovorov je bilo izrazito pozitivnih. Študentje so izrazili občutke veselja in bili z novo metodo poučevanja zelo zadovoljni. Čeprav na mnenja študentov lahko vplivajo različni dejavniki, kot so kakovost poučevanja, odnos med učiteljem in študenti ter predznanje študenta, ugotovitve pričujoče študije nakazujejo, da je problemsko učenje lahko zelo učinkovito pri poučevanju angleščine za posebne namene, še posebej na področju javne uprave. Učenje se odvija skozi reševanje življenjskih problemov in tako ponuja številne priložnosti, da študentje razvijejo jezikovne veščine, ki ustrezajo njihovim potrebam in ciljem v prihodnosti
Unterwegs: Deutsch für Alltag, Uni und Beruf: Kurs- und Übungsbuch A1.1 in A1.2
Full text linkUčno gradivo Unterwegs za raven A1.1 in A1.2 poleg učbenika z delovnim zvezkom obsega še brezplačno dostopna e-učbenik in aplikacijo PagePlayer, digitalni in tiskani učiteljski priročnik ter vadnico s testi. Učbenik za raven A1.1 in A1.2 sestavlja po osem enot, vsakokrat s šestimi stranmi, od tega štirimi stranmi vnosa novih jezikovnih fraz in struktur prek besedil in posnetkov, ki jim sledita stran z informacijami o nemško govorečih deželah ter zaključna stran s povzetkom najpomembnejših fraz in struktur enote. Med enoto učbenika in delovnega zvezka, ki prav tako obsega šest strani, nato pa samoevalvacijski test in pregled besedišča enote v obliki slovarja za dopolnjevanje z ustreznicami v prvem jeziku, sta uvrščeni fakultativni strani, posvečeni učenju nemščine za študij in za poklic. Štirim zaključenim enotam vselej sledijo dve dvojni strani Prüfungstraining in ena dvojna stran unterwegs: medtem ko sta prvi namenjeni pripravi na izpit na ravni učnega gradiva – na ravni A1 je to mednarodni izpitni format Start Deutsch A1 –, druga ponuja nabor možnosti za poglabljanje zanimanja in veselja za učenje nemščine prek portretov nemško govorečih dežel Avstrije, Liechtensteina, Nemčije in Švice ter senzibilizirata za različice nemščine in ustrezno izgovarjavo.Učno gradivo Unterwegs za raven A1.1 in A1.2 poleg učbenika z delovnim zvezkom obsega še brezplačno dostopna e-učbenik in aplikacijo PagePlayer, digitalni in tiskani učiteljski priročnik ter vadnico s testi. Učbenik za raven A1.1 in A1.2 sestavlja po osem enot, vsakokrat s šestimi stranmi, od tega štirimi stranmi vnosa novih jezikovnih fraz in struktur prek besedil in posnetkov, ki jim sledita stran z informacijami o nemško govorečih deželah ter zaključna stran s povzetkom najpomembnejših fraz in struktur enote. Med enoto učbenika in delovnega zvezka, ki prav tako obsega šest strani, nato pa samoevalvacijski test in pregled besedišča enote v obliki slovarja za dopolnjevanje z ustreznicami v prvem jeziku, sta uvrščeni fakultativni strani, posvečeni učenju nemščine za študij in za poklic. Štirim zaključenim enotam vselej sledijo dve dvojni strani Prüfungstraining in ena dvojna stran unterwegs: medtem ko sta prvi namenjeni pripravi na izpit na ravni učnega gradiva – na ravni A1 je to mednarodni izpitni format Start Deutsch A1 –, druga ponuja nabor možnosti za poglabljanje zanimanja in veselja za učenje nemščine prek portretov nemško govorečih dežel Avstrije, Liechtensteina, Nemčije in Švice ter senzibilizirata za različice nemščine in ustrezno izgovarjavo
Smisel konca: umrljivost, pripovedna (ne)učinkovitost in avtopatografska zavezanost v When Breath Becomes Air Paula Kalanithija
Full text linkThe Medical Humanities underscore the pivotal role of autopathographies in understanding the impact of illness on the self, and the correlative senses of agency, autonomy, and identity for critical and practical insights. This study employs a multidisciplinary theoretical framework, aligned with the requirements of the Medical Humanities, incorporating cognitive approaches to life-narratives alongside Frank Kermode’s humanistic interpretation of storytelling to address two contestations with regard to the existing theories of narrative selves, particularly concerning narrative unity and totality. Paul Kalanithi’s When Breath Becomes Air is analysed as the quintessential autopathography that effectively responds to these challenges while adhering to the postmodern exigencies of its era.Medicinska humanistika poudarja ključno vlogo avtopatografij pri razumevanju vpliva bolezni na posameznika ter s tem povezanih občutkov tvornosti, avtonomije in identitete. Ta študija uporablja multidisciplinarni teoretični okvir, ki je v skladu s pristopi medicinske humanistike. Ta vključuje kognitivne pristope k življenjskim pripovedim skupaj s humanistično interpretacijo pripovedovanja zgodb Franka Kermoda z namenom kritične obravnave obstoječih teorij pripovednega jaza, zlasti pripovedne celovitosti. Knjiga Paula Kalanithija When Breath Becomes Air je analizirana kot tipična avtopatografija, ki se učinkovito odziva na te izzive, hkrati pa upošteva zahteve svoje – postmoderne – dobe
Govoreče kronike – od latinščine k slovenščini: Najstarejše slovenske oklicne knjige
Full text linkSlovenian banns of marriage registers are an illustrative example of how Slovenian replaced Latin in the 18th and 19th centuries in the context of chronological church records. They show a direct reliance on Latin forms, where, for practical reasons, single Slovenian words and phrases had already found a place in the Latin banns registers. The first registers with Slovenian banns appear shortly after the first known Latin ones at the beginning of the 18th century. Until recently, their place, role, and importance in the context of older Slovenian literary sources have been undervalued, given their richness of content; they provide a unique opportunity to follow the spoken word as it was heard from the parish pulpits over the centuries. More books from this period are expected to surface, and individual entries of Slovenian banns will likely be discovered in other parish registers, particularly those for marriages.
The main subject of the present study is the Banns Register of the Ljubljana Cathedral Parish of St Nicholas, which is the oldest independent banns register in present-day Slovenia. It covers a period of just over two decades, 1737-1759, and is remarkably extensive compared to others produced up to the beginning of the 19th century, containing as many as 2319 banns. Despite the repetitive formulas and the corresponding paucity of content, its importance is multifaceted. It is one of the most extensive Slovenian manuscripts and the most comprehensive example of semi-official operations before the Enlightenment. In addition, the book is an important document of its times, preserving a record of the spoken word intended for the general public, as heard from the pulpit of the Ljubljana cathedral. Its language of the cathedral clergy reflects, in addition to the linguistic peculiarities and curiosities, the rich variety of Slovenian urban toponymy and anthroponymy of the time, as well as social structuring, expressed in all possible nuances of addresses and appellations. The usefulness of the Ljubljana banns register is all the more significant because it deals with the urban environment with its colorful range of occupational and professional names - which was not the case in the countryside.Slovenske oklicne knjige so nazoren primer, kako je slovenščina v 18. in 19. stoletju pri vodenju kronoloških cerkvenih evidenc te vrste zamenjala latinščino. Šlo je za neposredno opiranje na latinske obrazce, pri čemer so iz praktičnih razlogov že prej našle mesto v latinskih oklicnih knjigah posamezne slovenske besede in besedne zveze. Prve oklicne knjige s slovenskimi oklici se pojavijo kmalu za prvimi znanimi latinskimi knjigami ženitnih oklicev v začetku 18. stoletja. Njihovo mesto, vloga in pomen v starejšem slovenskem pismenstvu so do nedavnega ostajali premalo ovrednoteni glede na vsebinsko bogastvo in enkratno možnost spremljanja govorjene besede, kakršno je bilo skozi stoletja slišati s prižnic župnijskih cerkva. Pričakovati je mogoče, da bo sčasoma vendarle prišla na površje še kakšna knjiga iz obravnavanega obdobja, še prej pa, da bomo naleteli na (posamične) vpise slovenskih oklicev v poročnih in drugih matičnih knjigah.
Osrednji predmet obravnave je oklicna knjiga ljubljanske stolne župnije Sv. Nikolaja, najstarejša samostojna oklicna knjiga na Slovenskem sploh. Pokriva časovni razpon dobrih dveh desetletij 1737–1759 in je v primerjavi z drugimi, nastalimi do začetka 19. stoletja, zelo obsežna, saj vsebuje kar 2319 oklicev. Navzlic ponavljajočim se obrazcem in temu ustrezni vsebinski skromnosti je njen pomen večstranski. Gre za enega najdaljših slovenskih rokopisov in sploh za najobsežnejši primer poluradnega poslovanja pred razsvetljensko dobo. Poleg te posebnosti gre izpostaviti pomen knjige kot dokumenta časa: zapisa govorjene, široki javnosti namenjene besede, kakršno je bilo moč slišati s prižnice ljubljanske stolnice. V dokumentiranem jeziku stolne duhovščine se poleg jezikovnih posebnosti in zanimivosti odraža bogata bera tedanje slovenske mestne toponimike in antroponimike, kakor tudi socialna strukturiranost, izražena tako rekoč v vseh obstoječih odtenkih naslavljanj in poimenovanj. Uporabna vrednost ljubljanske oklicne knjige je tem večja, ker obravnava mestno okolje s pisano paleto njegovih stanovskih in poklicnih poimenovanj, ki jih je podeželje poznalo v precej manjši meri
Prof. Dr Miha Humar became president of the International Research Group on Wood Protection IRG/WP
Full text linkNa letošnjem 56. letnem srečanju Svetovnega združenja za zaščito lesa, International Research Group on Wood Protection, IRG/WP, v Jokohami na Japonskem, ki je potekalo od 22. do 26. 6. 2025, je bil prof. dr. Miha Humar z Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani izvoljen za predsednika s triletno mandatno dobo. V prispevku je predstavljeno združenje IRG/WP in njegova zgodovina, organiziranost ter mednarodni pomen. Opisano je sodelovanje slovenskih znanstvenic in znanstvenikov v tem združenju, ki ima dolgo in pomembno zgodovino. V nadaljevanju je orisano delo in znanstveni dosežki prof. dr. Miha Humarja ter pomen za Slovenijo, da je slovenski znanstvenik prevzel vodenje uglednega svetovnega združenja.At the 56th Annual Meeting of the International Research Group on Wood Protection (IRG/WP), which took place from 22 to 26, June 2025 in Yokohama, Japan, Prof. Dr Miha Humar from the University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Wood Science and Technology, was elected president for a three-year term. This article introduces the IRG/WP Group and its history, organization and international significance. It describes the participation of Slovenian scientists in this association, which has a long and important history. The work and scientific achievements of Prof. Dr Miha Humar and the significance for Slovenia that a Slovenian scientist has taken over the leadership of this prestigious worldwide association are also described