Central European Public Administration Review (E-Journal)
Not a member yet
448 research outputs found
Sort by
Delovanje registra neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (RZPP)
Get PDFRegister neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (RZPP) je javna knjiga, namenjena vpisu in objavi podatkov o zastavnih pravicah na premičninah, ki so zarubljene oziroma neposestno zastavljene in imajo z Uredbo o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih nepremičnin določen enolični identifikacijski znak. AJPES vodi register tako, da na zahtevo notarjev, izvršiteljev in drugih organov, določenih z zakonom, zagotovi vpis v register, vodi zbirko listin, na podlagi katerih je bil zahtevan vpis v registru, zagotavlja vpogled v podatke iz registra in izvaja nadzor nad izvajanjem določb te uredbe. RZPP omogoča enovit vpogled v sezname zastavljenih premičnin na celotnem področju Republike Slovenije. Vpis v RZPP onemogoča zlorabe posameznikov glede odtujitve zastavljene ali zarubljene premičnine, z delovanjem registra pa se je povečala tudi možnost plasiranja denarnih sredstev pravnim in fizičnim osebam
Razkrivanje nepravilnosti v Evropski uniji in Republiki Sloveniji
Get PDFVse večji vpliv izvršilne oblasti in njeno poseganje na široka področja družbenega življenja za seboj potegne tudi dogodke, ki so lahko na meji zakonitosti oziroma so nevarni za javno zdravje ali življenje ljudi. Če se je motiti človeško, ta enostavni pregovor ni več enostaven, ko govorimo o nepravilnostih. Vprašanje je v razcepu med pojmovanjem lojalnosti in varovanjem zakonitosti. Za ceno odstopa Evropske komisije v letu 1999 je tudi EU uvedla nekaj postopkov za razkrivanje nepravilnosti, ki se zgledujejo po anglosaksonskem institutu whistleblowinga. Le-ta vse bolj prodira na evropska tla kot ukrep post festum po raznih nesrečah, aferah ali gospodarski nuji prilagajanja tujim podjetjem na svetovnem trgu. Javni sektor zaznamujeta vse višja izobrazbena struktura in strokovnost zaposlenih, kar zahteva tudi temu ustrezno upravljanje s človeškimi viri. Republika Slovenija na tem področju ni izjema, zato se bodo morali temu prilagoditi tudi vodstveni delavci v organih ter predpisi, ki bodo varovali zaposlene pred šikaniranjem. Pregled slovenske zakonodaje in podzakonskih predpisov pokaže, da bo treba razkrivanje nepravilnosti primerneje urediti ter poskrbeti tako za odpravo nepravilnosti kot za zaščito tistega, ki jih je razkril. Meja med delovanjem organa in njegovo zakonitostjo, primernostjo in smotrnostjo zahteva zelo občutljive ukrepe; morda se ravno zato z odpravljanjem nepravilnosti načeloma vsi strinjajo, medtem ko se v praksi zelo malo spremeni
Public Private Partnership in the European Union: Experiences in the UK, Germany and Austria
Get PDFThe political context of governments differs between the UK, Germany and Austria, but each government currently has a positive view of Public private Partnership (PPP). There are many similarities to the drivers for PPPs in Austria, Germany and the UK. The UK has had more experience, and the conservative-led government in Austria has been moving towards greater use of PPPs of the “privatisation”-type, but only very cautiously towards PPPs of the “PFI-type”. The major motives for moving towards PPPs are macroeconomic or budgetary, especially in Germany and Austria, but also microeconomic or improving the efficiency of public service delivery, especially in the UK. In all three countries PPPs appear to be a systematic middle response to the alternatives of privatisation or public service provision of infrastructure and operational support. There are more significant multi-tiered levels of government in the Federal systems of Germany and Austria, with many autonomous players including federal government, states and municipalities. Investment by the latter two exceeds investment expenditure of the federal government. In the more centralised UK system policies towards PPPs have been relatively rapid and similar, although not identical, across the UK. In Germany the search for a comprehensive approach (Gesamtkonzept) has slowed the dissemination of PPP; Austria seems to handle the issue more pragmatically. One issue that remains crucial to the future impacts of PPPs is whether they offer genuine and sustainable increases in efficiency and effectiveness compared to the alternatives. If they do then they should have a positive impact on future public resource availability, but if they do not then they may provide short-term financial and political benefits, but at the cost of constraining future decision makers and placing greater pressures on public finances in the longer-term
Zaposlovanje javnih uslužbencev
Get PDFJavni uslužbenci so posamezniki, ki sklenejo delovno razmerje v javnem sektorju. Zakon loči uradnike od drugih javnih uslužbencev. Ta ločitev pa je tudi vzrok za razlike, ki nastajajo v postopkih zaposlovanja. Za zaposlene v javnem sektorju veljajo določene posebnosti pri zaposlovanju zaradi narave njihovega dela. S svojim delom uresničujejo javni interes in uporabljajo javna sredstva, ki se lahko uporabljajo samo za namene, določene v predpisih. Prispevek prikazuje postopek zaposlovanja javnih uslužbencev ter nekatere razlike in posebnosti pri njihovem zaposlovanju
Razlaga pravnih pravil s pomočjo propozicijske logike - primer družinskih prejemkov
Get PDFPogost vir dvoumnosti ter nejasnosti v pravnih besedilih je navajanje pogojev, ki določajo, ali nekomu določena pravica pripada ali ne. Problematični so primeri, ko je navedenih več obligatornih in opcijskih pogojev, po možnosti deloma zapisanih v trdilni in deloma v nikalni obliki. Namen tega prispevka je na primeru 47. člena »Pravilnika o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov« (Ur.l. RS, št. 31/2008) pokazati, da lahko za sistematično dokazovanje vsebinske (ne)smiselnosti določene strukture pogojev uporabimo propozicijsko logiko. V prispevku najprej zapišemo besedilo 47. člena s sintakso propozicijske logike, poiščemo vse možne interpretacije besedila, med njimi izberemo vse, ki predstavljajo logično pravilne, vendar logično različne izjave, ter za vsako od njih preverimo ali predstavlja semantično smiselno formulacijo. Na ta način dokažemo, da je sedanja formulacija besedila zapisana dvoumno ter vsebinsko nesmiselno. Na koncu prispevka podamo splošno priporočilo za navajanje pogojev, predlagamo nedvoumno obliko zapisa besedila ter pokažemo, kakšne so v praksi posledice zaradi napačne formulacije pogojev
Odškodninska odgovornost države za škodo, ki izvira iz protipravnega delovanja inšpektorjev
No full textV prispevku avtor analizira pravne podlage odškodninske odgovornosti inšpektorjev, ki so uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, izvajajo eno izmed temeljnih funkcij državne uprave (nadzorno funkcijo) ter spadajo v kategorijo javnih uslužbencev. Delodajalec inšpektorjem je lahko bodisi Republika Slovenija bodisi posamezna lokalna skupnost (občina) bodisi pravna oseba, ki je nosilec javnega pooblastila za izvajanje inšpekcijskega nadzora. Področje odškodninske odgovornosti države, lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil ni urejeno v enem predpisu, temveč je potrebno upoštevati ustavno pravico do povračila škode, odškodninsko odgovornost delodajalca za delavca po splošnih pravilih obligacijskega prava ter specialne določbe o odškodninski odgovornosti v predpisih, ki urejajo javne uslužbence in inšpekcijski nadzor. Zaradi tega prihaja do različnih sistemskih razhajanj glede pravne narave odškodninske odgovornosti, vprašanja določitve predpostavk odškodninske odgovornosti in razlage veljavnih norm v primeru, da med njimi prihaja do razlik v urejanju
Dvodomni sistem kot nasledek procesa decentralizacije
Get PDFPrispevek se posveča vprašanju teritorialnega principa v dvodomnem sistemu, ki se je kot prevladujoči element pri oblikovanju drugega doma parlamenta obdržal do danes. S prikazom njegove vloge v primerjalno-pravni in slovenski ureditvi pa pride do ugotovitve, da postaja teritorialni drugi dom parlamenta vse bolj tudi nujni pogoj za unitarne države z razvito stopnjo decentralizacije, zato je med njimi in federativnimi državami v tem pogledu vedno manj razlik. Razlike glede vloge in položaja drugega doma so predvsem posledica stopnje decentralizacije oziroma razvitosti lokalne samouprave, svoje pa včasih prispeva tudi oblika državne oblasti. S slabitvijo vloge parlamenta v razmerju z izvršilno oblastjo se namreč zmanjšuje tudi vloga in položaj drugega doma. Kljub temu pa pomen dvodomnega odločanja v teoriji in praksi ne pojenja
Celovito obvladovanje kakovosti v javnem sektorju
Get PDFNamen prispevka je predstaviti celovito obvladovanje kakovosti (TQM) v javni upravi. Teoretični definiciji kakovosti sledi pojasnitev razlike med kontrolo in obvladovanjem kakovosti kot vse pomembnejši sestavini procesov v storitvenih organizacijah. Nadrobno so pojasnjene tudi tri osnovne sestavine obvladovanja kakovosti: osredotočenje na stranko, stalno izboljševanje procesov in celovito sodelovanje zaposlenih v timih. Pri prenosu spoznanj celovitega obvladovanja kakovosti v javni sektor pa ne moremo mimo nekaterih omejitev in značilnosti, ki jih je treba upoštevati
Evropski upravni prostor – realnost ali mit
Get PDFEvropski upravni prostor je skupek standardov, ki so se konec devetdesetih let 20. stoletja zaradi potreb širitve Evropske unije razvili kot neformalni acquis communautaire na področju javne uprave. Predmet Evropskega upravnega prostora so reforme glede kakovosti v upravi, e-uprave, sistema javnih uslužbencev, javnih financ, lokalne uprave, paradržavnih organizacij idr. Slovenija je na teh področjih načela zanesljivosti, predvidljivosti, odprtosti, odgovornosti, učinkovitosti in uspešnosti upoštevala že z vidika izpolnitve političnega merila za polnopravno članstvo v EU. Če presojamo udejanjanje evropeizacije javnih uprav posameznih držav, pa ugotavljamo, da načela Evropskega upravnega prostora v veliki meri niso zaživela v praksi. Drugače velja za upravljanje kakovosti v upravi, kjer do konvergence ukrepov in učinkov prihaja predvsem z uporabo modela Skupnega ocenjevalnega okvira za organizacije v javnem sektorju (CAF)
Vloga posameznika pri spreminjanju javne uprave
Get PDFSodobni čas je čas hitrih sprememb, ki se kažejo na vseh ravneh družbenega in zasebnega življenja. Pomemben člen spreminjanja je javna uprava, ki s svojo (ne)aktivnostjo močno vpliva na delovanje in razvoj družbe. V zvezi s proučevanjem vloge javnega uslužbenca in njegovega vpliva na spodbujanje učinkovitosti javne uprave se pojavlja vprašanje, ali je mogoče opredeliti dejavnike, ki bi bili z vidika spodbujanja učinkovitosti javne uprave načeloma primerni za vse ravni javnih uslužbencev. Gre za primer, ko v središče proučevanj postavimo javnega uslužbenca kot posameznika (ne glede na njegov položaj v sistemu delovanja javne uprave), ki s svojo držo in odnosom prispeva k procesu spreminjanja javne uprave. Posameznikov prispevek je v veliki meri začrtan tudi na osnovi organizacijske kulture upravne organizacije