Central European Public Administration Review (E-Journal)
Not a member yet
448 research outputs found
Sort by
Coordinating Ombudsmen and the Judiciary?
An ombudsman institution is one of the most rapidly developing institutions in modern democratic states. Ombudsmen can be characterised as individual and impartial investigators of administration and its conduct. They act as dispute resolution mechanisms between the state and individuals and sometimes also as solvers of problems of individuals. In order to assess the quality of administrative conduct they use normative standards against which they assess this conduct. However, all these matters are primarily in the hands of the judiciary. The judiciary, notably administrative courts are the most important dispute resolution mechanisms in modern states that assess the administrative conduct against certain normative standards. Thus ombudsmen and the judiciary can be often seen as institutions having relatively similar competences in a relatively similar area, despite retaining numerous differences. They both are approached by the individuals and they can express their opinions about administrative justice. This paper highlights the main findings and recommendations of a comparative legal research carried out in the area of mutual interrelations of ombudsmen and the judiciary. On the examples of three different legal systems (the Netherlands, England and the European Union) the research discusses the possibility of coordination of relations between the ombudsman and the judiciary in connection with the position of these institutions, with their jurisprudence and ombudsprudence and with normative standards they use in their work
Significance of and Comparative Trends in Procedural Regulation of Right to Information
Any legal right is (more) efficiently pursued if sufficient procedural regulation supports its substantive setting. This article is dedicated to an analysis of procedural regulation of right to information (RTI) since its significance is increasing in terms of developing good governance and good administration within contemporary transparent, open and collaborative society. The comparative analysis of selected countries (USA, Ireland, Sweden, Austria, Germany, Slovenia, Croatia) included herein proves that selected procedural institutions, such as time limits and an appeal to an independent body or judicial review, contribute to a significantly higher level of implementation of the RTI in practice as also indicated by several international studies. In conclusion, the author recommends certain good practices, especially significance of RTI implementation in relation to different authorities in the context of administrative procedure guaranteeing constitutional and supranational transparency principles
Slovenski telekomunikacijski trg: razvoj, stanje in problemi
V članku obravnavamo stanje, razvoj in probleme slovenskega telekomunikacijskega trga na poti nadaljnje liberalizacije. V primerjavi z EU se je liberalizacija telekomunikacij v Sloveniji pričela relativno pozno, saj je do formalne odprave monopola v fiksni telefoniji prišlo šele v začetku leta 2001, prav tako pa je bila neodvisna regulatorna agencija (ATRP), ki skrbi za zagotavljanje konkurenčnosti trga telekomunikacij, ustanovljena šele v drugi polovici leta 2001. Kljub pospešenemu ukrepanju ATRP na slovenskem telekomunikacijskem trgu, ki že kaže nekatere rezultate, bo treba za zagotavljanje konkurenčnosti slovenskega trga opraviti še veliko nalog. Prihodnje naloge na področju regulacije so tako vezane na prilagoditev veljavne slovenske telekomunikacijske zakonodaje novi zakonodaji s področja elektronskih komunikacij, ki velja v EU. Po drugi strani pa bo morala biti posebna pozornost v prihodnosti še naprej posvečena zagotavljanju vstopa novih ponudnikov in spodbujanju razvoja alternativnih infrastruktur, saj bo le tako prišlo do normalizacijetržne strukture
Pomen obvladovanja stroškov v javnem sektorju
Vprašanja obvladovanja stroškov in nadziranja poslovanja so vse aktualnejša tudi v slovenskih organizacijah javnega sektorja. Organizacije, ki so najbolj napredovale na tem področju, uvajajo v svoje poslovanje menedžerska orodja, ki prispevajo k obvladovanju stroškov in ki so se najprej uveljavila v proizvodnem sektorju. Prispevek se ukvarja z vprašanji obvladovanja stroškov v javnem sektorju. Namen prispevka je predstaviti obvladovanje stroškov in njegov pomen za uspešno delovanje vseh podjetij in drugih organizacij, s posebnim poudarkom na organizacijah javnega sektorja, v katerih se vse bolj uveljavljajo načela in pristopi, ki so sicer značilni za podjetja v zasebnem sektorju. Poleg tega v prispevku predstavljamo uporabo sodobnih menedžerskih orodij, ki prispevajo k obvladovanju stroškov v slovenskih podjetjih, ter na podlagi rezultatov empirične raziskave analiziramo vpliv njihove uporabe na uspešnost podjetij
Uvajanje e-poslovanja na sodišče kot storitev e-uprave
V prispevku avtor pojasni pojav e-poslovanja na sodišču in možnosti informatizacije sodnega postopka. Ob tem opozori na slovensko zakonodajo v zvezi z e-poslovanjem v civilnem postopku na sodišču in na spremenjeno zakonodajo v upravnem postopku, ki uvaja bistvene novosti za e-poslovanje. Kratko opiše dejavnosti v okviru Akcijskega načrta e-uprave do leta 2004, kjer je bilo pravosodje zajeto kot eno izmed področij, in omeni e-storitve na področju informacijskih sistemov za spremljanje sodnih postopkov ter druge pravne storitve. Predstavi nekatere oblike uporabe informacijske tehnologije na sodišču ter raziskavo o možnostih uvedbe e-poslovanja na sodišča, ki jo je izvedel med slovenskimi pravniki konec leta 2003. Predstavljena je prototipna rešitev, ki omogoča strankam v sodnem procesu, da elektronsko vlagajo dokumente na sodišče. Z nekaterimi sodelujočimi slovenskimi pravniki opravi preizkus prototipne rešitve, tako da izvedejo simulacijo sodnega postopka na podlagi namišljenega primera v elektronski obliki
Mednarodno sodelovanje v davčnih zadevah v Evropski uniji
V prispevku obravnavamo pomen mednarodnega sodelovanja v davčnih zadevah kot eno izmed pomembnih novosti, ki jo vzporedno s polnopravnim članstvom Slovenije v EU prinaša Zakon o davčne postopku. Ključni faktor na tem področju je vloga evropskega prava, zato poudarjamo njegov vpliv na slovensko upravo. Pojasnjujemo, kakšna je dejanska vloga upravne pomoči med članicami, opredeljujemo njen pojem in datiramo razvoj pravne podlage za njeno izvajanje.Nadalje podrobno analiziramo celotno poglavje Zakona o davčnem postopku, ki zajema to tematiko, pri čemer se osredotočimo predvsem na odnos med pristojnimi organi držav članic. V zvezi z uveljavitvijo zakona izpostavljamo neskladje z Ustavo Republike Slovenije in opozarjamo na kolizijo, ki prihaja med njim in direktivo, ki jo zakon inkorporira. Končno ugotavljamo, da tovrstno povezovanje med državami glede izmenjave izkušenj prinaša pozitivne posledice tudi za Slovenijo
Medobčinsko sodelovanje kot mehanizem celostnega upravljanja razvoja in vstopanja v čezmejna sodelovanja
Prispevek obravnava oblikovanje zveze občin kot vzvoda za boljše medobčinsko sodelovanje pri uresničevanju razvojnih potreb občin oziroma kot načina predstavljanja interesov več občin pri opravljanju javnih služb na eni strani in kot način vključevanja skupine občin v čezmejno sodelovanje na drugi strani. Medobčinsko sodelovanje postaja razvojna nujnost slovenskih občin. Zapiranje v lastne meje ne rešuje obstoječih občinskih problemov, prej jih poglablja ali povzroča nove. Če posebej to velja za obmejne občine. Slovenska zakonodaja ponuja paleto pravno-formalnih možnosti sodelovanja med občinami. Za medobčinsko sodelovanje torej ni nobenih pravnih ovir, razen tistih v glavah nosilcev politične oblasti na lokalni ravni. Zakonodaja odpira možnosti sodelovanja tako za opravljanje upravnih nalog občin kot tudi za izvajanje javnih služb, tako gospodarskih kot negospodarskih. Zaradi boljše ponazoritve poskuša prispevek na konkretnem primeru za enajst pomurskih občin predstaviti prednosti ustanovitve zveze občin kot formalne oblike za učinkovitejše sodelovanje pri upravljanju Krajinskega parka Goričko in pri upravljanju bodočega trilateralnega parka v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi na drugi strani meje z Avstrijo in Madžarsko, pri čemer se kažejo potencialne možnosti ustanovitve evroregije na tem območju
Priprave na predsedovanje Slovenije Evropski uniji
Decembra 2004, ko je zasedal Svet Evropske unije, je bilo odločeno, da bo Republika Slovenija prva med novimi državami članicami, ki bo prevzela predsedovanje Evropski uniji. Za Slovenijo je to velik izziv, dolžnost in odgovornost, kajti predsedovanje Svetu Evropske unije in Evropskemu svetu ni samo projekt na področju evropskih zadev, temveč je to projekt, ki je nacionalnega pomena. Predsedovanje ni priložnost za predsedujočo državo, da v ospredje postavi svoje specifične nacionalne interese, saj bi tako izgubila kredibilnost. To je projekt, ki zahteva sodelovanje velikega števila ljudi. Uspešno predsedovanje pa naj v ospredje postavlja evropske interese. Zaradi tega so priprave na predsedovanje izrednega pomena. Prispevek obravnava priprave na predsedovanje, vsebine posameznih projektov, naloge, ki si jih je zadala država, da jih bo uresničila v času predsedovanja. V zadnjem delu pa so predstavljeni rezultati ankete, ki je bila izvedena med državljani Slovenije o poznavanju priprav na predsedovanje
Usposabljanje mladih raziskovalcev
Eden od instrumentov znanstvene politike Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) je financiranje podiplomskega študija in raziskovalnega usposabljanja mladih raziskovalcev. Od leta 1985 zelo uspešno poteka program, imenovan Projekt 2000 mladih raziskovalcev, in prav zaradi uspešnosti tega programa ARRS namenja financiranju usposabljanja kadrov precejšen del svojih proračunskih sredstev. Za program mladih raziskovalcev je značilno, da so mladi raziskovalci ob podiplomskem študiju vključeni v raziskovalno delo na temeljnih ali razvojno raziskovalnih aplikativnih projektih in so v rednem delovnem razmerju za določen čas. ARRS zagotavlja sredstva za njihove plače, prispevke, materialne in nematerialne stroške za raziskovalno delo ter podiplomski študij. Sredstva za usposabljanje mladih raziskovalcev se dodelijo za določen čas, in sicer za doktorat znanosti do največ štiri leta in šest mesecev. Namen raziskave je bil prikazati vidik usposabljanja, kakršnega vidijo mladi raziskovalci. Predvsem nas je zanimalo, s čim so najbolj nezadovoljni, kaj jim še posebej povzroča skrbi in kje vidijo prednosti ter pomanjkljivosti tovrstnega usposabljanja