Central European Public Administration Review (E-Journal)
Not a member yet
448 research outputs found
Sort by
Delna decentralizacija evropskega modela ustavnosodne presoje
Get PDFZnačilnost "Kelsnovega" evropskega modela ustavnosodne presoje je med drugim centraliziranost takšne presoje v enem samem organu, navadno ustavnem sodišču, ki navadno poleg abstraktne presoje – za razliko od Kelsnovega "prototipa" danes opravlja tudi presojo glede kršitve človekovih pravic. A zaradi vedno večjega kopičenja zadev pred takšnimi sodišči, ki ogrožajo njihovo normalno delovanje, se zdi nujno, da bi se centralizirani model deloma decentraliziral. To bi dosegli npr. tako, da bi tudi nižjim sodiščem še v večji meri zaupali takšno, torej ustavno presojo – toda izključno na področju kršenja ustavnih človekovih pravic in ob doslednem upo{tevanju sodne prakse ustavnega sodišča
Spreminjanje upravljanja javnega potniškega prometa v Sloveniji na podlagi avstrijskih izkušenj
Get PDFDirekcija RS za ceste je kot organ v sestavi Ministrstva za promet upravljalec javnega potniškega medkrajevnega cestnega prometa v Sloveniji. Kot koncedent ima z različnimi avtobusnimi prevozniki – koncesionarji sklenjenih 47 koncesijskih pogodb. V prispevku je najprej prikazano trenutno stanje na tem področju oziroma obstoječe relacije med koncedentom in koncesionarji in sicer z vidika usklajevanj, dodajanj in ukinjanj voznih redov, zagotavljanja finančnih sredstev kot tudi drugih zadev, ki so sestavni del koncesijskih pogodb. Izdelane so bile prikazane primerjalne analize z Avstrijo na področju ureditve integriranega, to je mestnega in medkrajevnega cestnega in železniškega javnega potniškega prometa (JPP) in sicer predvsem z vidika učinkovitosti JPP, prikazanega kot število prepeljanih potnikov glede na razpoložljiva finančna sredstva. Predstavljen je 3-nivojski model organizacije integriranega JPP v Avstriji in sistemska razdelitev odgovornosti in pooblastil na teh nivojih. V nadaljevanju so prikazane aktivnosti na Ministrstvu za promet oziroma Direkciji RS za ceste glede prihodnje ureditve področja javnega potniškega prometa in sicer po l. 2009, ko se iztečejo obstoječe koncesijske pogodbe na tem področju
Tacit Knowledge and In-service Training of Civil Servants
Get PDFThe main purpose of the paper is to evaluate possibilities provided by organizational knowledge creation theory (Nonaka, 1994) for seeking after knowledge of civil servants. The fundamental task of organization (both, public or private, profit or non-profit) is how efficiently it can deal with information and decisions in an uncertain environment. Information processing is viewed as a problem-solving activity. But innovation, the key form of organizational knowledge creation, cannot be explained in terms of information processing or problem solving but with the process where organization is developing new knowledge to solve problems (Nonaka, 1994: 15). Due to the recent decision of Slovene government to abort the state exam for civil servants we elaborate the question of necessity of the pre-service and in-service training of civil servants and in what manner that training should be performed. Elaborating some experience in the neighborhood countries we try to find some conclusions of the topic. On the other hand we explore the possibilities given by organizational knowledge creation theory in in-service training of civil servants and its implications on choosing the topics of the training
Uresničevanje ciljev Lizbonske strategije na regionalni ravni EU in Slovenija
Get PDFEvropska unija je v letu 2000 v Lizbonsko strategijo zapisala, da želi v desetih letih postati najbolj dinamično in konkurenčno, na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, reforma 5 let kasneje pa je kot poglavitna cilja izpostavila ustvarjanje novih in boljših delovnih mest ter vzpostavitev močnejše in trajnejše gospodarske rasti. Namen prispevka je preučiti trenutno stanje Evropske unije in Slovenije na poti do ciljev zastavljenih v prenovljeni Lizbonski strategiji. V analizi želimo ugotoviti kako daleč je EU pri doseganju zastavljenih ciljev ter kako uspešna je bila pri implementaciji strategije na regionalni ravni članic EU. Pri tem se kot osnovno orodje uporablja izračun časovnih distanc ter prikaz časovne prednosti oziroma zaostanka pri doseganju posameznih ciljev Lizbonske strategije na regionalni ravni NUTS 2 razširjene EU in Slovenije
Problem nepopolnih pogodb in mehanizmi pogodbenih spodbud pri javnih naročilih
Get PDFProblemi javnega naročanja in z njimi povezane izbire učinkovitega pogodbenega mehanizma pri javnih naročilih gradbenih del so zaradi svojega izjemnega ekonomskega pomena vzbudili precejšno pozornost pravnoekonomske znanosti. Iz tega članka izhajajoča glavna priporočila pogodbene ekonomske analize so naslednja: (1) Trenutno uporabljani pogodbeni mehanizmi po nepotrebnem podaljšujejo izvedbeni čas, povzročajo negativne eksternalije, povečujejo izvedbene stroške, spodbujajo oportunistično obnašanje in moralni hazard pri ponudnikih in po nepotrebnem trošijo sredstva ter tako resno zmanjšujejo družbeno blaginjo. (2) Načelno mora tip predmeta javnega naročila določiti tudi izbiro pogodbenega mehanizma. (3) Iz asimetričnih informacij in visokih transakcijskih stroškov izvirajoča nepopolnost pogodb definira problem javnih naročil predvsem kot problem ex post pogodbenih in izvedbenih prilagoditev, ki so plod spremenjenih in nepredvidljivih okoliščin pri sami izpolnitvi. (4) Minimiziranje ex post transakcijskih stroškov s pomočjo cost-plus pogodb je potencialni in pogosto spregledani vir zniževanja skupnih stroškov izvedbe zapletenih javnih naročil. (5) Načelno naj se pogodbe s fiksno ceno uporabijo v primerih enostavnih projektov (enostavna preverljivosti izpolnitve in nepomembne potencialne nepopolnosti pogodb), ki jih naj spremlja visoka stopnja pogodbene, specifikacijske in izvedbene določnosti. (6) V primerih nepreverljivosti ali z njimi povezanih visokih stroškov preverjanja kakovosti izpolnitve naj se uporabijo pogodbe s ceno, ki se oblikuje glede na stroške izpolnitve. (7) Načelno naj se v primerih predvidene visoke stopnje pogodbene nepopolnosti (zapleteni projekti) in zaželene pogodbene in izvedbene fleksibilnosti uporabijo pogodbo s ceno, ki se oblikuje glede na stroške izpolnitve. (8) Za preprečevanje moralnega hazarda je nujna uporaba učinkov ugleda in multiplikativnih motivacijskih mehanizmov
Konfliktni položaji med uradno osebo in stranko v postopku izdaje gradbenega dovoljenja
Get PDFPostopek izdaje gradbenega dovoljenja je posebni upravni postopek, ki ga ureja Zakon o graditvi objektov (ZGO-1), subsidiarno pa Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP). Uradne osebe so pri vodenju gradbenega postopka soočene z usklajevanjem in odločanjem med javnim in zasebnim interesom, poleg tega so v postopku poleg vložnika zahtevka udeleženi tudi stranski udeleženci, kar lahko pripelje do uveljavljanja nasprotujočih si zahtevkov. Ravno zato so uradne osebe pri vodenju in odločanju vse bolj priča neprimernemu vedenju in ravnanju strank, njihovim pritiskom, ustrahovanjem in grožnjam. Cilj prispevka je prikazati dejavnike, ki onemogočajo, da bi bili postopki hitrejši in učinkovitejši in osvetliti pomen odnosa med uradno osebo ter stranko. Članek poleg razlogov, ki povzročajo nezadovoljstvo strank, s pomočjo izvedene ankete prikazuje neraziskano in neevidentirano področje nedopustnih in nezakonitih posegov v delo uradnih oseb pri vodenju in odločanju v postopku izdaje gradbenega dovoljenja
Municipalities and regions in locational competition – Relevant factors for success and political implications
Get PDFImproving the business conditions of municipalities and regions, competitiveness concerning the location of new businesses and attraction of highly qualified labor are considered classical topics within regional economics and industrial location theory. Locational competition has intensified over recent years in the wake of the process of globalization, the general development towards a knowledge-based economy, and the dynamic of the international and the national division of labor. This analysis will be carried out in three steps. Firstly, traditional (e.g. industrial location theory) and newer economic approaches (e.g. new economic growth theory, innovative milieu approach etc.) will be outlined by means of discussing their insights and implications regarding the process of industrial location. This discussion shows that modern economies are increasingly developing into service and knowledge societies, in which factors formerly viewed as relevant within locational competition are becoming less important. Secondly, the paper analyzes the empirical evidence for these theoretical findings. According to existing empirical work, the evidence suggests that present studies mainly support the theoretically derived thesis of a shift in the classical ranking of locational factors. Finally, the paper seeks to explore conclusions concerning the design of local and regional economic policy at multiple governance levels
Familiarity with Measures to Reduce Administrative Burdens in The Public and Private Sector in Slovenia
Get PDFMeasures to reduce administrative burdens are part of efforts to improve regulation quality. The aim of the research carried out in 2010 in the public and private sector was to determine whether their staff display different levels of familiarity with the measures and whether both sectors define the same groups of regulation as the most burdensome. The results indicated that information provision on measures to reduce administrative burdens in Slovenia is poor, particularly in the private sector, which is intended as the main beneficiary of these measures. Despite this, the private sector reported that regulation for small and medium-sized businesses had improved over the period in which measures to reduce administrative burdens had been implemented. The public sector assessed public procurement regulation as the most burdensome, while the private sector ranked employment regulations as the most burdensome
Insolvent Local Government: German Approaches to Prevention
Get PDFThe global financial crisis is affecting local governments particularly strongly. The threat of insolvency looms large for many local governments, and therefore, it is unfortunately very timely to examine this issue. Can genuine bankruptcy occur, should it be allowed to occur, can it be prevented, and if it cannot be, how can it be managed well? In order to do so, the current essay sets out to investigate, on an empirical basis, how Germany has so far (i.e., before the crash) dealt with the issue of municipal insolvency. This pre-crisis approach also underlines the importance of the topic, because it shows that even in more or less financially solid times, municipalities were already exposed to high financial pressure. Now, the crisis has increased the number of municipalities facing a budget crisis. The results of the present investigation can assist in dealing with the consequences of the crisis. On account of its high and indeed paradigm-setting level of municipal autonomy, the possibility of drawing lessons from Germany should be particularly interesting
Pravni vidiki avtonomije državnih univerz in visokih šol
Get PDFAvtonomija državnih univerz in visokih šol je ustavno zagotovljena kategorija, temeljna svoboščina, ki zagotavlja državnim univerzam in visokim šolam »obrambo« pred (nedopustnimi) posegi države na področje njihovega delovanja. Pravilno razumevanje avtonomije je v povezavi s področjem njenega delovanja (vsebinska avtonomija), ki ga ne ogrožajo samo »zunanje« sile, temveč je avtonomija ogrožena tudi od lastnih notranjih razmerij. Financiranje iz proračuna ni edina ovira z vidika finančne avtonomije, temveč problem predstavlja tudi vse večja želja po pridobivanju sredstev na trgu, ki omejuje delovanje univerz na način, da so te primorane svoje raziskovanje podrediti željam trga s čimer trg postane njihov »gospodar«. Avtonomija je zagotovljena državnim univerzam (kot celoti in ne posamičnim članicam) in visokim šolam, kjer obstajajo možnosti vplivanja države kot ustanovitelja na njihovo organizacijo in delovanje. Država kot oblast ohrani vpliv na univerze, vendar se mora vzdržati prekomernega poseganja na področje njenega temeljnega delovanja predvsem kot ustanovitelj – odpovedati se mora določenim ustanoviteljskim pravicam. Avtonomija univerz se izraža navzven (nasproti državi kot ustanovitelju) in tudi v notranjih razmerjih, kjer je v razmerju do univerze avtonomen vsak pedagog, raziskovalec, uporabnik storitev. Popolne avtonomije državne univerze in visoke šole ne morejo uživati, saj je tovrstno sklepanje v nasprotju z namenom ustavodajalca in z logiko sistemske ureditve družbe, kjer so univerze le eden izmed medsebojno povezanih podsistemov