Central European Public Administration Review (E-Journal)
Not a member yet
448 research outputs found
Sort by
Uspešnost črpanja evropskih sredstev za razvoj podeželja v Sloveniji v obdobju 2003–2009
Get PDFSkupna kmetijska politika je že več kot štirideset let najpomembnejša skupna evropska politika. Kmetijstvo je edini sektor, ki se v celoti sofinancira iz proračuna EU. Velik delež proračuna EU je namenjen izvajanju skupne kmetijske politike, čeprav se ta delež v zadnjih letih zmanjšuje. Leta 1984 je ta delež predstavljal 77 % vseh sredstev proračuna EU, danes predstavlja 40 %, leta 2013 pa bo samo še približno 33 %. Začetki politike razvoja podeželja v RS segajo v 80. leta prejšnjega stoletja, ko so se začeli izvajati prvi strukturni ukrepi za razvoj podeželja. Večji pomen pa je politika razvoja podeželja dobila leta 1993, ko je bila sprejeta prva strategija razvoja slovenskega kmetijstva. Politika razvoja podeželja v Sloveniji je glede financiranja začela pridobivati pomen šele leta 2003 oziroma šele takrat, ko so se ukrepi politike razvoja podeželja začeli sofinancirati iz proračuna EU. Od leta 2003 so se v Sloveniji izvajali štirje programi razvoja podeželja, ki so bili sofinancirani iz sredstev EU. To so bili program SAPARD, Enotni programski dokument 2004–2006, Program razvoja podeželja 2004–2006 in Program razvoja podeželja 2007–2013. RS je bila pri črpanju sredstev za razvoj podeželja v obdobju 2003–2009 relativno uspešna, še zlasti to velja na področju kmetijsko okoljskih plačil, vendar pa so v trenutno veljavnem programskem obdobju potrebne izboljšave oziroma odprava določenih težav pri posameznih ukrepih
Vrednotenje vplivov EU na področju mladinske politike na subnacionalni in nacionalni ravni: primer programa Mladi v akciji v Sloveniji
Get PDFV članku se osredotočamo na analizo dosedanjih vplivov programa EU Mladi v akciji (2007–2013) na nacionalnih in subnacionalnih ravneh mladinske politike v Sloveniji. Program je zastavljen z namenom povečanja zavzetosti mladih in krepitve ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje, kar naj bi povečevalo zaposljivost in vključevanje mladih v družbo. Z analizo izvajanja programa poskušamo z vidika vsebine zastavljenih ciljev, upravljavskih vidikov in ocene učinkov ciljev ovrednotiti, kako se v doseženih rezultatih izvajanja programa odraža koncept večnivojskosti in ali ima izbrana javna politika pričakovane učinke na mlade. Za konkretno študijo vzamemo primer podravske regije, ki je na polju mladinske politike označena kot najmanj razvita. Raziskovalne ugotovitve kažejo, da so učinki ciljev programa MvA na mlade v izbrani regiji prevladujoče uspešni, a se hkrati kot pomembna in pomanjkljiva kaže odsotnost klasičnega večnivojskega upravljanja samega programa in nadalje tudi mladinske politike v širšem smislu
Pomen izvedbenih politik pri uvajanju sistema upravljanja informacijske varnosti
Get PDFInformacijska tehnologija v organizaciji nudi orodje za doseganje poslovnih ciljev. Skoraj nemogoče si je predstavljati organizacijo, ki bi uspešno poslovala brez ustrezne informacijske podpore poslovnim procesom. Enako velja za informacijsko varnost, saj organizacije, sploh v javnem sektorju, pri poslovanju ustvarjajo vse večje količine podatkov, katerih razkritje bi pomenilo razkritje poslovnih tajnosti ali kršitev zakonskih določb glede razkritja osebnih ali drugih podatkov. Informacijska tehnologija, kakor tudi informacijska varnost, sta danes vtkani v domala vse poslovne procese organizacije. Zaradi tega morajo organizacije uvesti organiziran pristop zagotavljanja ustrezne podpore informacijski varnosti, to je sistem upravljanja informacijske varnosti. Le-ta vključuje različne ravni varnostnih politik kakor tudi izvedbene politike, ki določajo ravnanje zaposlenih pri izvajanju poslovnega procesa tako, da bo zadoščeno zahtevam informacijske varnosti. V članku je opredeljen pomen informacijske varnosti in sistema za upravljanje informacijske varnosti. Na procesu dodeljevanja pravic dostopa do aplikacij v Davčni upravi Republike Slovenije je prikazan primer izvedbene politike, njen pomen v procesu vzpostavitve sistema upravljanja informacijske varnosti ter zagotavljanja varnosti podatkov. Opredeljen je tudi pomen izvedbene politike z vidika tveganj informacijske varnosti
The Social Cost-Benefit Analysis as Estimation Methodology: Case Study for Infrastructure Projects
Get PDFLocal public investments are financed by budget funds (state, county, local), debt funds (loans or credits, municipal obligations) and non-debt funds (users’ charges and methods and techniques of public-private partnership). In this paper some theoretical issues about cost-benefit analysis (CBA) and advantages and limitations in applying it are discussed. CBA is used in the public sector in making decisions where it is relatively easy to determine the costs, but the expected benefits can be difficult to express in monetary value. To ensure an equitable quantity of financial sources according to negative difference between inflows and outflows is one of the most important goals of the project. Based on theoretical framework about CBA, a calculation was made on social profitability of the project Public sewerage and water protection in the Region of Istria. The main conclusion of this paper is that if the project achieves the social profitability, net profit and high economic internal rate of return, it is possible to accept the realization of the project
Sistemi elektronskih osebnih dokumentov in uporaba e-storitev v izbranih evropskih državah
Get PDFElektronski osebni (e-osebni) dokumenti, ki se že uporabljajo v nekaterih državah Evropske unije, so osrednji predmet obravnave tega prispevka. Po uvodnih definicijah osnovnih pojmov ponujamo primerjalni pregled sistemov e-osebnih dokumentov v izbranih evropskih državah. Primerjava se osredotoča na uporabnost e-osebnih dokumentov v različnih državah glede storitev, ki jih lahko državljani z njimi opravljajo, oziroma v kolikšni meri so posamezne države izkoristile prednosti, ki jih lahko ti dokumenti prinesejo. V drugem delu članka raziskujemo, v kolikšni meri vpeljani sistemi e-osebnih dokumentov spodbujajo državljane k uporabi e-storitev, tako tistih, ki jih ponuja javni sektor, kot tudi tistih, ki jih ponuja zasebni sektor. Rezultati raziskave kažejo, da državljani v državah z vpeljanim sistemom e-osebnih dokumentov bolj pogosto uporabljajo storitve e-uprave ter e-storitve zasebnega sektorja kot pa v državah, kjer sistema e-osebnih dokumentov ne uporabljajo
Izvajanje dvojezičnosti v javni upravi v Sloveniji
Get PDFČlanek obravnava pomen institucionalne dvojezičnosti v javni upravi na narodno mešanih območjih. Nacionalni predpisi omogočajo, da je poslovanje v javni upravi dvojezično, v članku pa želimo ugotoviti, koliko se zakonski predpisi o dvojezičnosti uresničujejo tudi v praksi. Čeprav zakonodaja omogoča rabo jezika narodne skupnosti in je ne omejuje samo na pripadnike manjšine, pa se ob neustrezni jezikovni in izobraževalni politiki možnost rabe uradnega jezika – jezika narodne skupnosti zoži le na poslovanje s pripadniki manjšine, torej postane raba uradnega jezika omejena le na osebno pravico pripadnikov manjšin. Na osnovi zbranih empiričnih podatkov smo ocenili učinkovitost politike na področju uresničevanja institucionalne dvojezičnosti in predlagali rešitve
Moški in zaposlovanje v predšolski vzgoji
Get PDFStrokovnjaki opozarjajo na problem zaposlovanjna moških v predšolski vzgoji, ki je problem tako v slovenski kot širši družbi. Zaradi patrialhalnega pogleda na svet in delitve na "moško in žensko" delo ter predsodkov in stereotipnih predstav, se moški ne odločajo za zaposlovanje v predšolski vzgoji, saj v takem poklicu veliko izgubijo in malo pridobijo. Evropska Unija bi želela moške veliko bolj aktivno vključiti v ta segment dela, zato si je postavila ambiciozni cilj 20 % moških zaposlenih v predšolski vzgoji in izobraževanju1. Te številke niso bile dosežene, število zaposlenih moških je med 1 % in 2 %. V prispevku je prikazano stanje v svetu in stanje v Sloveniji. Predstavljeni so izsledki ankete o mnenju uporabnikov storitev in zaposlenih o tej problematiki
Slovenski zdravstveni sistem in javni sektor
Get PDFAvtor kritično obravnava belo knjigo ministrstva za zdravje, v kateri se predlaga reforma zdravstvenega sistema Slovenije. Strinja se s potrebo po reformi, ki bo imela pomembne posledice tudi za javni sektor, pri čemer pa meni, da reforma zdravstva ni samo sprememba financiranja, kar je glavni poudarek v beli knjigi, temveč je treba rešiti številna vsebinska vprašanja učinkovitosti izvajalcev in regulatorjev, predvsem pa odgovoriti na vprašanje prihodnje organizacije izvajalcev in njihovega lastništva. Z analizo ekonomskih, javnofinančnih, regulatornih in upravljavskih vidikov reforme avtor pokaže, da je treba predhodno odgovoriti na naslednja vprašanja: i) kakšna je učinkovitost in organiziranost izvajalcev v sedanjem sistemu, ii) kolikšne so finančne rezerve obstoječega sistema, iii) kako vzpostaviti učinkovit sistem ekonomske regulacije, iv) kakšne zakonodajne spremembe so potrebne in v) kakšni drugi ukrepi so potrebni za učinkovito izvedbo reforme. Predlaga nadaljevanje priprav na reformo (Bela knjiga II), s čimer bi bilo pripravljeno izhodišče za njeno kakovostno izvedbo
Lokalna in regionalna samouprava v Evropi in pri nas
Get PDFZnačilnosti današnje lokalne samouprave v Evropi sta dve: splošno soglasje o skupini splošnih vrednot in načel ter velika raznolikost institucij in praks. Evropska listina lokalne samouprave (MELLS) izpeljuje svoja splošna načela lokalne demokracije iz zgodovinske izkušnje držav, ki jih je preoblikovala v splošen vir in okvir. Načela MELLS se lahko uveljavijo v različnih institucionalnih oblikah. Lokalna demokracija je eden od stebrov demokracije v Evropi: načelo subsidiarnosti pa kaže stopnjo demokracije v neki državi.Naraščajoča decentralizacija in devolucija odsevata splošno prisotno prepričanje, da so ekonomska rast, soobstojni razvoj, kakovostne javne službe in polna demokratična participacija državljanov učinkovitejši, če oblastne institucije niso vsesplošno centralizirane.V demokratičnih državah je cilj lokalnih in regionalnih oblasti in države same pospeševati uresničevanje demokracije in zagotoviti najboljši možni odziv na potrebe ljudi. Za to mora obstajati sodelovanje med različnimi ravnmi oblasti ter med njimi in državljani. Na ta način se vzpostavlja potrebno ravnovesje med vsemi udeleženci dialoga. Če želi politični sistem doseči ustrezne rezultate, mora v procese odločanja vključevati vse, ki jih zadeva neka odločitev.Pri reformi lokalne samouprave v RS je šlo za zlasti za zapostavljanje funkcionalne, finančne in regionalne sestavine. Zato je prišlo do skrajnosti, kot so: ustanovitev velikih in zelo majhnih občin, nastanek občin z ozkimi lokalnimi pristojnostmi iz prej preobremenjenih občin, centralizem namesto regionalizma itd. Vzrok za to pa je tudi v neuveljavljanju načela subsidiarnosti, kot ga pojmuje MELLS. V letu 2004 bo spremenjena Ustava RS tudi na področju lokalne samouprave. Novi člen 143 bo ustavna podlaga za ustanovitev pokrajin kot obvezne druge ravni lokalne samouprave v RS. Regije (pokrajine) bodo lahko učinkovitejše delovale kot partner evropskih strukturnih skladov ter v prekomejnem regionalnem sodelovanju