Central European Public Administration Review (E-Journal)
Not a member yet
448 research outputs found
Sort by
Nekatere značilnosti zaposlenih kot dejavniki tveganja za pojav prezentizma
Prezentizem oziroma prisotnost na delovnem mestu kljub bolezni ali slabemu počutju je relativno nov koncept na področju dela. Gre za pojav, ki ga v svetu intenzivneje spremljajo v zadnjem desetletju. Prezentizem, ki delavca (lahko) na različne načine ovira pri delu, je zaradi posledic, ki jih povzroča, že sam po sebi problem. Delodajalci mu namenjajo premalo pozornosti oziroma se ga pogosto sploh ne zavedajo. Večina delodajalcev je namreč prepogosto usmerjena k soočanju s problemom naraščajoče odsotnosti zaposlenih od dela zaradi bolezni (absentizem) in odpravljanju negativnih posledic, v prezentizmu pa (še ne) vidijo problema. V prispevku predstavljena raziskava se ukvarja z vprašanjem vpliva značilnosti zaposlenih na pojav prezentizma. Med značilnostmi so bile obravnavane ambicioznost zaposlenih, finančna preskrbljenost, varnost zaposlitve, bolniška odsotnost, ter fizično in psihično zdravje zaposlenih
Direct Applicability of Generally Accepted Principles of International Law in Legal Order of the Republic of Slovenia
Self-executing, incorporated and generally accepted principles of international law have been used directly in legal order of the Republic of Slovenia. Systematic records of these identified and enforced norms do not exist. It is difficult for lawyers and judges to get acquainted with them. The predicament is even greater because, with the exception of the Court of Justice of the European Union, a translation of the relevant case law of international tribunals is not available. Generally accepted principles of international law are applicable in Slovenian legal order per se. Despite that, it is not entirely clear how administrative bodies should react in situations where the rights and obligations of legal entities are on the one hand regulated by law and customary international law but on the other hand are contradictory
The bicameral system as a successor to decentralisation
The present paper focuses on the issue of territorial principle in a bicameral system which has remained until today the prevailing element in the development of the second chamber of parliament. By presenting its role in the Slovenian and comparable legal systems, the paper suggests that the territorial second chamber of parliament is ever more becoming an indispensable condition also for unitary states with a high level of decentralisation, blurring the distinction between unitary and federal states in such respect. The differences in the role and position of the second chamber are mainly related to the level of decentralisation or development of the local government and, occasionally, to the form of state power. In fact, the weakening of the parliament's role in relation to the executive also diminishes the role and position of the second chamber. Nevertheless, the significance of bicameral decisionmaking in theory and in practice remains unchanged
Analiza brezposelnosti v času zadnje gospodarske krize v nekaterih državah z uvedenimi koncepti varne prožnosti
V času gospodarske krize je pomen pravšnjega razmerja med prožnostjo in varnostjo še bolj v ospredju, saj lahko prevelika prožnost pripelje do velikih socialnih sprememb, prevelika varnost pa povzroči togost trga dela in s tem ovira prilagajanje zaposlenosti razmeram v gospodarstvu. Kot odziv na krizo države sprejemajo različne ukrepe z namenom preprečevanja izgube delovnih mest, pri uvajanju sprememb pa je bistveno, da so sprejeti ukrepi predvsem pravočasni ter osredotočeni na ciljne skupine. Mednarodne organizacije za izračunavanje togosti delovne zakonodaje uporabljajo različne pristope. V prispevku je prikazana analiza brezposelnosti v času zadnje gospodarske krize v štirih državah, ki imajo uspešno uvedene koncepte varne prožnosti (to so Danska, Nizozemska, Švedska in Avstrija), za analizo so bili uporabljeni podatki kazalnikov zaposlovanja, ki jih izračunava Svetovna banka
Dispositional Instruments of Protection against Administrative Acts (not in Legal Force) and their Effectiveness
Public administration is often implemented through the issuing of public acts of a unilateral and binding character. Within public administration, however, legal instruments by which those for whom the administrative acts are binding can defend themselves against any illegality or irregularity of the mentioned administrative acts, are also (must be) provided. The existence and proper effectiveness of these legal instruments can be regarded as a necessary part (sine qua non) of the democratic rule of law. The paper is concerned with the so-called dispositional legal instruments of protection against the administrative acts which are not yet in legal force and their effectiveness. Article's major finding consists in fact, that the effectiveness of dispositional instruments of protection could be limited by absence of devolutive effect, or guarantee of independence in organizational arrangement between first and second instance administrative bodies.
Sprememba odnosov v zdravstvenem varstvu kot predpogoj za uspeh zdravstvene reforme
Uspeh vsake reforme je odvisen od ljudi, ki naj bi jo izvajali. Zdravstveno reformo Ministrstva RS za zdravje naj bi izvajalo preko 38.000 zaposlenih v sistemu zdravstvenega varstva, ki jim zdravstvena reforma posveča razmeroma malo prostora. Prednostno obravnava le zdravnike, ki so tudi glavni avtorji reforme in ki predstavljajo samo 15 % vseh zaposlenih. V članku so predstavljeni razvoj dominantne vloge profesije zdravnikov med zaposlenimi v zdravstvenem varstvu in oblike, v katerih se pojavlja v sodobnih družbah. Dominantna vloga in moč zdravnikov oz. zdravniških organizacij onemogočata vzpostavitev biopsihosocialnega modela zdravja, v katerem naj bi prešel del odgovornosti in pravic pri postopkih zdravljenja tudi na druge poklicne skupine v zdravstvenem varstvu. Z boljšim izkoriščanjem razpoložljivih človeških potencialov bi se povečala uspešnost in učinkovitost celotnega sistema, pacienti bi bili v večji meri deležni celostne obravnave. V okviru zdravstvene reforme je s predlaganim ustanavljanjem več poklicnih zdravstvenih timov narejen prvi korak k vzpostavitvi biopsihosocialnega modela zdravja; vendar le na deklarativni ravni in – pri sedanjih odnosih – brez možnosti za uspeh. Treba bi bilo usmeriti več sredstev in dejavnosti na področja povečevanja samozavesti in možnosti izobraževanja nezdravniških poklicnih skupin, ki bi v takšnih timih nastopale, ter tudi dopolnilnega izobraževanja zdravnikov na področju organizacije in menedžmenta
Čas je za javno in zasebno partnerstvo
V zaostrenih fiskalnih razmerah (fiskalni konvergenčni kriteriji za EMU) bo za ustrezno financiranje, izgradnjo in vzdrževanje infrastrukture ter za opravljanje nekaterih javnih storitev tudi v Sloveniji končno treba vzpostaviti ustrezen model javnega in zasebnega partnerstva (JZP), vključno z v svetu hitro razvijajočim projektnim (omejeno regresnim in izvenbilančnim) financiranjem (BOT in podobne sheme). Pri JZP pa lahko ob prihranku javnofinančnih sredstev in drugih pozitivnih makro in mikroekonomskih učinkih, na primer upravljanje z riziki, koristi od izkušenj in poslovne učinkovitosti zasebnega sektorja, naletimo tudi na nekatere težave; še posebej, ker gre običajno za dolgoročne, rizične in kompleksne velike projekte, katerih pravilno strukturiranje, vključno z optimalno alokacijo rizikov, je izredno zahtevno. Vzpostavitev uspešnega modela JZP med drugim zahteva izpolnitev določenih pogojev, sprejem ustrezne razvojne strategije, ustrezen pravni in administrativni okvir, predvsem pa aktivno vlogo države in njenih organov
CRM v javnem sektorju: Kaj se lahko naučimo iz izkušenj zasebnega sektorja?
Rezultati uspešne uvedbe sodobnih konceptov menedžementa v poslovnih okoljih ter potreba po posodobitvi delovanja javnega sektorja so v razvitih državah pospešili uporabo novih pristopov k izboljševanju učinkovitosti javnega sektorja. Eden izmed njih je koncept ravnanja odnosov s strankami (CRM–Customer Relationship Management). Prispevek obravnava področje in izkušnje z ravnanjem odnosov s strankami v zasebnem sektorju ter prikazuje možnosti uporabe tega koncepta v javnem sektorju
Model of effective leadership in public administration
A large number of factors have an impact on leadership effectiveness. One of the most commonly cited is the leadership potential of the leaders themselves. Leaders as individuals are defined in this manner by their inherited qualities and the personality-trait development they have either received or actually achieved themselves. Furthermore leadership (the conduct of leaders) is closely connected to leaders’ motivation, values and work ethic, and the power and authority that leaders acquire or build. To determine the extent to which leadership effectiveness is related to personality-trait based leadership potential, the paper presents a proposed model of effective leadership in the public sector, which covers the formation of personal leadership potential and identifying leadership effectiveness. The paper presents a trial application of the model in Slovenia, which offers a realistic representation of leadership potential and leadership effectiveness, which are at a relatively low level due to past neglect of this field in Slovenian central government units
Ravnanje z znanjem v javni upravi
Pričakovanja udeležencev v poslovanju organizacij slovenske javne uprave so zaradi sprememb v ožjem (država, regija) in širšem okolju (EU, svet) vse večja. Navedeno dejstvo organizacije javne uprave sili in spodbuja k uvedbi, uporabi in nadgradnji sodobnih konceptov menedžmenta z namenom izboljšanja učinkovitosti in uspešnosti poslovanja, inovativnosti ter poslovne odličnosti. Organizacije javne uprave bodo morale postati dinamične v smislu sledenja spremembam v okolju in v njih samih. Pri tem je in bo znanje ključno strateško sredstvo, ki ga bo za namen izboljševanja storitev treba učinkovito poiskati, pridobivati, deliti, povečevati, zavarovati in uporabljati ter preverjati njegov vpliv na uspešnost poslovanja. Članek pojasnjuje koncept ravnanja z znanjem nasploh, v javni upravi in stanje na obravnavanem področju v slovenski javni upravi