Central European Public Administration Review (E-Journal)
Not a member yet
448 research outputs found
Sort by
Uspešnost Slovenije pri črpanju kohezijskih sredstev EU v obdobju 2004–2006
No full textČlanstvo v Evropski uniji (EU) ponuja Sloveniji edinstveno priložnost zagona gospodarskega razvoja in procesa realne konvergence, ki je v prvem obdobju članstva ni v celoti izkoristila. Čeprav je Slovenija pri črpanju sredstev EU ena najuspešnejših novih držav članic, je do konca leta 2006, kljub statusu neto prejemnice, izkoristila le okoli polovice dodeljenih sredstev za obdobje 2004–2006. Glavni razlog za to lahko iščemo predvsem v slabi izkoriščenosti kohezijskih sredstev, ki bodo v prihodnosti predstavljali pretežni del prilivov iz proračuna EU. Če želi Slovenija izkoristiti znatna razpoložljiva kohezijska sredstva EU, bo morala v prihodnosti nujno povečati predvsem administrativno sposobnost črpanja teh sredstev. Za uspešnejše črpanje evropskih sredstev bo tako, poleg dodatnega prestrukturiranja proračunskih izdatkov in uporabe dobrih praks iz tujine, treba zagotoviti tudi višjo stopnjo strokovnosti in učinkovitosti oz. uspešnosti slovenske državne uprave
Social Dialogue in Public Sector Reflection about Hungarian and Slovenian approach
Get PDFThe process of last years expended enlargement of the European Union leads EU governmental bodies towards enacting new European documents. These documents must be considered as legal bases for making the EU the most dynamic and competitive economy in the world being capable of sustainable economic growth with more and better jobs and greater social cohesion. In the area of the EU legislation the social dialogue must be regarded as an important issue. For time being the EU documents regulate some elements of social dialogue in private sector however, the social dialogue in public sector is still outside of the EU regulation. The paper elaborates a comparative view between two Member States such as Hungary and Slovenia by exploring and analyzing EU industrial relations, and the relationship between the industrial relations of these Member States. It is evident that the EU enlargement has further increased this diversity, and the EU industrial relations in many parts distinguish from national industrial relations. This article analyses the process of the legislative activities at the EU legislative bodies, as well as in the national legislations of Hungary and Slovenia. It emphasizes also the concept of EU industrial relations and shows, which are the frames of the social dialogue in public sector of Hungary and Slovenia
Information and Communication Technologies and Regional Policy: What Can We Learn from Evaluations of Policy Instruments
Get PDFICT shall continue to be a driver of economic growth but as the diffusion process does not occur evenly across regions and the potential gains are not evenly distributed across regions, economic policy is challenged at the regional level. But what is the scope of regional economic policy in order to shape the regional economic impact of ICT? Within this context the results of the empirical investigations of five regional economic policy instruments which have been implemented in Salzburg are reviewed. The performance of the policy interventions has been a mixed one. It is concluded that a key element which determines the scope for regional policy and its success is its appropriate relation to policy at the federal level, and that public expenditure has to be adequately complemented for a policy intervention to become successful
Pravni status univerze in njenih članic
Get PDFV prispevku obravnava avtor pravni položaj univerze in njenih delov. Ugotavlja, da ta odstopa od pravnih ureditev v svetu in pomeni neke vrste mešanico korporacije in zavoda. Posebej moti nejasen položaj delov univerze – fakultet, akademij, visokih šol in drugih, ki jim zakon priznava korporacijski status članic, na drugi strani pa jih opredeljuje kot zavode. S tem je povezan tudi nejasen pravni status »članic« univerze. Rešitve vidi avtor v sprejemu novega sistemskega zakona o zavodih in skladno s tem v ureditvi položaja javnih (državnih) univerz. Na drugi strani pa bi kazalo dopustiti možnost, da se zasebne visokošolske organizacije ustanovijo v poznanih, zasebno pravnih statusnih oblikah in ne v obliki zavoda
Kje smo s prenovo procesov v naši upravi?
Get PDFNamen prispevka je prikazati stanje na področju prenove procesov v naši upravi, kar nekateri imenujejo tudi prenovo poslovanja. Kaj je bilo oziroma česa ni bilo storjenega, prikazuje drugo poglavje prispevka. Zelo pomembno pa je, da čimprej sprejmemo dejstvo, da še vedno nimamo »celovite slike obstoječega stanja naše uprave«, na osnovi katere bi jo prenavljali. Pristop k izdelavi te slike tudi na kratko opisuje prispevek. Posebej pomembno je opredeliti še mesto in vlogo prenove procesov (poslovanja) s pravnega vidika, z vidika organizacije, menedžmenta in informatike oziroma kot danes govorimo – elektronskega poslovanja (e-uprave). Le pogled z vseh teh vidikov lahko zagotavlja dejansko prenovo naše uprave. Kritična analiza pojma prenove poslovanja in predlog pristopa k projektu pa sta nastavka za zadnji del prispevka, ki opisuje možni scenarij delovanja v prihodnosti
Beneficial effects of public sector performance measurement
Get PDFRecently, major attention has been devoted to performance measurement in public sector, especially from the aspects of qualitative assessment. For that reason the financial performance measures are limited in overall assessment of an organisation performance. There are also difficulties in quality measurement because of a variety of different services and their intertwinement. New tools, such as balanced system of indicators, customer relation management, benchmarking etc. are subjects of research and implementation. Transition countries follow the trends in developed countries; thus, the obligation to monitor and provide information on public sector performance becomes a part of their legislature. This primarily refers to spending of public revenues, i.e. rationality of performance, while the qualitative aspect or effectiveness is still not measured. The problem lies in the need for a clear vision definition and in goal setting. Realisation of goals and their measurement is related to a well-set strategy and reasonable planning, as well as the selection of adequate indicators. However, the fact remains that setting of measurable goals prompts responsibility of executive power and individuals, as well as transparency in reporting. The benefits of performance measurement become evident also in the practice of emerging countries, and they are related to behaviour changing, transparency, accountability, organisation and leadership improvements, and willingness to learn and to innovate processes
Ali se z ustanovitvijo pokrajin upravni servis za državljane približuje ali oddaljuje
Get PDFPrispevek obravnava problematiko kvalitete zagotavljanja upravnih storitev po oblikovanju pokrajin. Sedanja dostopnost upravnih storitev v upravnih enotah je zgledna. S tem je postavljen visok standard pokrajinam. Opozorjeno je na zakonsko preslabo definiran način identifikacije lokalne zadeve širšega pomena in nalog regionalnega pomena ter na neustreznost načina prevzema oziroma prenosa državnih nalog na pokrajino. To bi lahko povzročilo nejasna razmerja med državo, pokrajino in občinami. Kar pa bi imelo tudi neugodne posledice za izvajanje upravnih storitev, ki jih sedaj na pregleden in sorazmerno kvaliteten način zagotavljajo država oziroma občine. Preprečiti je treba, da bi se v pokrajinah vzpostavil birokratski odnos, saj presenetljivo po tem predlogu zakona država, kljub prenosu državnih nalog na pokrajino, nima nobenega vpliva na izvolitev oziroma imenovanje predsednika pokrajine, direktorja pokrajinske uprave in načelnikov pokrajinskih upravnih organov. Prispevek opozarja na potrebo postopnega prenašanja in prevzemanja regulatornih in izvršilnih nalog pokrajine, ki naj poteka hkrati z uskladitvijo področne zakonodaje
Spremembe zakona o varstvu okolja – v kateri smeri?
Get PDFPravico do zdravega življenjskega okolja, ki jo ustava deklarira kot eno izmed temeljnih ustavnih pravic, ureja več zakonov, med katerimi je najpomembnejši Zakon o varstvu okolja. V okviru uresničevanja omenjene ustavne pravice Zakon o varstvu okolja določa obveznosti javne oblasti, kakor tudi dolžnosti onesnaževalcev, da bi tako zagotavljali čim manjše obremenjevanje okolja in trajnostni razvoj. V članku so predstavljena načela tega zakona ter okvir zakonodaje varstva okolja. Podani so tudi razlogi, ki narekujejo zahteve za spremembo tega zakona, nanašajo pa se po eni strani na prenos evropskih direktiv (odgovornost za okoljsko škodo in trgovanje z emisijami), po drugi pa na odpravljanje nekaterih ne preveč posrečenih rešitev pri izvedbi postopka presoje vplivov na okolje in izdaje okoljevarstvenega soglasja, kakor tudi na nekoliko drugačna razporeditev pridobivanja gradbenih in okoljevarstvenih dovoljenj
Nekateri vidiki varnosti, prožnosti in varne prožnosti
Get PDFZa povečanje prožnosti organizacije izvajajo različne ukrepe na področju časovne razporeditve dela, obsega dela, stroškov dela, notranje mobilnosti zaposlenih. Ti ukrepi imajo tako pozitivne kot negativne učinke na zaposlene v organizacijah. V strokovni literaturi se za razmerje med prožnostjo na trgu dela in socialno varnostjo zaposlenih uporablja izraz varna prožnost. Države in organizacije morajo pri uvajanju sprememb na področju prožnosti in varnosti slediti vzoru držav, ki so na tem področju do sedaj naredile že veliko. Zagotoviti je potrebno prožno zaposlovanje, ki bi omogočalo hitro prilagajanje potrebam trga dela in s tem konkurenčnost, uveljaviti je treba sistem socialne varnosti, ki bi preprečeval, da bi visoka mobilnost zaposlenih povzročala občutek negotovosti ter sprejeti aktivno politiko zaposlovanja, ki mora temeljiti na usposabljanju in izobraževanju kot temelju zaposljivosti. Pri uvedbi modela varne prožnosti pa morajo upoštevati potrebe in specifičnosti njihovega trga dela, saj enostavno kopiranje modelov uspešnih držav ne prinese pozitivnih posledic
Izboljševanje kakovosti regulacije – razvoj v Sloveniji
Get PDFProgrami izboljševanja kakovosti regulacije v EU so rezultat različnih procesov (procesa uvajanja upravljanja celovite kakovosti v državno upravo, težnje po izboljšanju konkurenčnosti gospodarstva, želje po približanju institucij državljanom). Kakovost predpisov obsega več elementov: presojo učinkov, sodelovanje javnosti, sodelovanje izvajalcev, odpravo administrativnih ovir, nomotehnično, jezikovno in stilistično korektnost. Za resničen dvig kakovosti so potrebni jasni standardi, iskrena predanost vlade temu cilju, kompetentni pripravljavci predpisov in ustrezna porazdelitev odgovornosti med predlagatelje in nadzornike. Slovenska državna uprava je na tem področju po letu 2000 naredila velike korake, med katerimi velja izpostaviti spremembe Poslovnika vlade v letu 2006. Tudi resolucija o normativni dejavnosti iz leta 2009 je korak v pravo smer. Ostaja pa še manevrski prostor za nadgradnjo procesov izboljšave predpisov – vpeljava standarda sodelovanja izvajalcev predpisov pri njihovi pripravi, sprejem zavezujoče metodologije za doseganje posameznih elementov kakovosti regulacije, razvoj in zagon stalnega modula usposabljanja