1,720,955 research outputs found
Prevajanje kletvic v avtobiografiji Milesa Davisa
Get PDFMy thesis focuses on swearwords in the autobiography of Miles Davis. I define them, explain their function and compare swearwords in the original and the translation. My attempt was to argue the appropriateness of the translation and I used the dictionary of Slovene language (SSKJ) and results from the corpora Fidaplus to provide support for my claims. Context and connotation were among the most important criteria, since these often ruled out a literal translation because they are not used in the same manner in Slovene as in English.
A deeper analysis was done on three swearwords: motherfucker, nigger and bitch. The first represents the most difficult challenge for the translator, because it is used in several different ways and can take on numerous functions. A translation for the word does not existtherefore, the translator had to find several other translation solutions. The analysis has shown that the translator tried to keep one translation solution per function of the word, e.g., pizdun when the word was used to refer to people, and pizdarija when the referent was an object or a situation. However, translating motherfucker often demanded a certain degree of creativity from the translator because it was also used to refer to women or even Davis’ own father, as a means for comparison and as an adjective. It is difficult to find consistent solutions in these casestherefore, the translator had to adapt his translation to individual cases.
Nigger itself was not as challenging as the previous word, because črnuh has already been established as a prototypical translation in Slovene. Albeit several possible translations, e.g. mrha, kuzla, prasica, pička, translations for bitch still raised doubts in some cases. Connotations were of key importance in this case, because they had to match the original, where they could either be positive, negative or neutral. Kuzla was inappropriate in some cases, because it is always used with negative connotations in Slovenehowever, mrha is used with all three connotation possibilities and therefore seems to be the most appropriate translation.
Generally, I found that translating swearwords is difficult because swearing relies strongly on the originating culture, and each culture is marked by different characteristicsthese characteristics, in particular, represent a challenge for the translator.V svoji diplomski nalogi sem se osredinil na kletvice v avtobiografiji Milesa Davisa, jih poskušal opredeliti in pojasniti njihovo funkcijov analizi sem primerjal kletvice v izvirniku s tistimi v prevodu. Pri argumentiranju ustreznosti prevoda sem si pomagal s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika in se tudi skliceval na rezultate, do katerih sem prišel z iskanjem po korpusu Fidaplus. Pomemben kriterij sta predstavljala kontekst in konotacija, ki sta velikokrat izločila dobesedni prevod, saj se ta v slovenščini uporablja drugače kot angleščini.
Podrobneje sem analiziral tri kletvice: motherfucker, nigger in bitch. Prva je predstavljala največjo težavo za prevajalca, saj se v izvirniku uporablja na številne načine in nastopa v mnogih funkcijah. Prevoda za njo v slovenščini ni, tako je moral prevajalec seči po drugih besedah, s katerimi je iskal ustreznice. Ugotovil sem, da se je prevajalec trudil obdržati en prevod glede na funkcijo besede v izvirniku, npr. pizdun, kadar je šlo za moškega ali ljudi na splošno, ali pizdarija, kadar se je beseda navezovala na predmete, situacije. Vendar pa je v veliko primerih prevod kletvice motherfucker zahteval prevajalčevo kreativnost, kajti uporabljena je bila za ženske, za primerjavo in tudi v funkciji pridevnika. V vseh teh primerih je težko obdržati konstantne prevode in tako je prevajalec moral rešitve prilagajati posameznim primerom.
Beseda nigger ni predstavljala takšnega izziva, saj se je v slovenščini že ustalil prevod črnuh, ki ga je uporabil tudi prevajalec. Bitch pa je kljub številnim možnim prevodom, npr. mrha, kuzla, prasica, pička ipd., vseeno povzročala težave in dvome v določene prevajalske rešitve. Konotacija je bila tukaj ključnega pomena, saj je ta morala v prevodu ustrezati izvirniku, v slednjem pa je ta lahko bila tako pozitivna kot tudi negativna ali nevtralna. Kuzla tako ni ustrezala v vseh prevodih, saj je ta v slovenščini vedno negativno konotirana, mrho pa najdemo v vseh treh konotacijah in je po teh kriterijih najbolje ustrezala prevodu.
Na splošno sem ugotovil, da je prevajanje kletvic težavno, kajti preklinjanje je v veliki meri vezano na kulturo, iz katere izhaja, vsaka kultura pa je zaznamovana s posebnostmi in ravno te posebnosti predstavljajo velik izziv za prevajalca
Stilistične funkcije kletvic v avtobiografskih besedilih – translatološka analiza na podlagi avtobiografije Milesa Davisa
Get PDFFluchen ist eines der Phänomene, deren Herkunft bis heute unerklärt bleibt. Einige behaupten, Fluchwörter seien so alt wie die Menschheit selbst. Aber für ein Phänomen, das uns schon so lange begleitet, ist es interessant, dass es bis heute noch nicht ganz definiert ist. Definitionen in Wörterbüchern wie Duden geben uns den Eindruck, Fluchen sei eine Folge von Wut. Zwar können wir das nicht leugnen, wir können dem aber auch nicht ganz zustimmen: Am Beispiel von Miles Davis werden wir sehen, dass Fluchwörter oft eine Folge von Begeisterung, Bewunderung und einfacher Betonung von momentanen, nicht unbedingt negativen Gefühlen sind. Fluchen kann sogar eine Angewohnheit sein oder eine Strategie, die eine Person einsetzt, wenn ihm oder ihr die Wörter fehlen, mit denen er seine Gedanken, Gefühle usw. ausdrücken will.
Obwohl in verschiedenen Sprachen aus diversen Bereichen Fluchwörter geschöpft werden, können zwischen dem Englischen, Deutschen und Slowenischen Parallelen aufgewiesen werden. In allen drei Sprachen sind Fluchwörter aus dem skatologischen, religiösen und sexuellen Bereich vorhanden. Sie unterscheiden sich nur darin, welcher von den Bereichen in einer Sprache besser vertreten ist. So dominieren im Slowenischen und Englischen Fluchwörter aus dem sexuellen Bereich, im Deutschen ist aber der Skatologische am meisten produktiv.
Fluchen war lange als eine Angewohnheit der niedrigen Gesellschaftsschichten angesehen. Sie sind aber nicht die einzigen, denn man kann auch Menschen aus den höheren Schichten fluchen hören. Zahlreiche Autoren machen heutzutage darauf aufmerksam, dass die klassische Aufteilung der Gesellschaft in schichten heute unzureichend ist. Wichtiger als Schichten sind heutzutage die Einflüsse von der Familie und (kleinen) Interessensgruppen. Eine solche Gruppe stellten die schwarzen Jazzmusiker in der goldenen Jazzepoche in New York dar. Unter sich haben sie einen besonderen Slang oder Jargon entwickelt, in dem es an Fluchwörtern nur wimmelte.
Dieses Vokabular hat auch Miles Davis übernommen, und so kann man in seiner Autobiographie zahlreiche Fluchwörter finden, die auf verschiedene Art und Weise eingesetzt werden. Meine Analyse habe ich auf drei Fluchwörter beschränkt: motherfucker, nigger und bitch. Bei jedem habe ich erst die Funktion im Original analysiert, die ich danach mit den Übersetzungen verglichen habe. Am Ende habe ich noch einen Vergleich zwischen den Übersetzungen gemacht. Bei der Suche nach Argumenten habe ich mir mit dem Korpus Fidaplus und einem slowenischen (SSKJ) und deutschen (Duden) Universalwörterbuch geholfen.
Das erste und häufigste Fluchwort in meiner Analyse war motherfucker. Es hat sich ergeben, dass es viele Funktionen einnimmt und mit verschiedenen Konnotationen vorkommt. Der slowenische Übersetzer hat versucht, eine Übersetzungslösung pro Funktion zu behalten. So benutzte er pizdun, wenn im Original Menschen gemeint waren, und pizdarija, wenn es um Objekte, Situationen usw. ging. So eine Einigkeit konnte in der deutschen Übersetzung nicht nachgewiesen werden, denn hier wurde motherfucker oft mit dem Fremdwort Motherfucker übersetzt, manchmal hat der Übersetzer aber entsprechende deutsche Wörter verwendet (z.B. Scheißkerl oder Arschloch). Oft hat er Fluchwörter sogar völlig ausgelassen und lieber neutrale Wörter benutzt, wie z. B. Typen oder Jungs. Interessant ist es, dass in dem Fall, in dem Davis motherfucker für seinen Vater benutzt hat, beide Übersetzer Fluchwörter ausgelassen haben. Wenn damit aber eine Frau gemeint war, haben sie beide behalten.
Das zweite Fluchwort in meiner Analyse war nigger. Hier waren sich die Übersetzungen ziemlich ähnlich: Der slowenische Übersetzer hat das Wort črnuh benutzt (das Wort hat sich schon als eine prototypische Übersetzung dafür durchgesetzt). Der deutsche Übersetzer hat aber das Lehnwort Nigger benutzt, dass in dieser Form im Deutschen schon lexikalisiert ist.
Das letzte Wort in meiner Analyse war bitch. Mit dem Wort hat Davis die Frauen benannt, zu denen er keine besondere NPreklinjanje je eden od pojavov, katerih izvor ostaja do danes nepojasnjen. Nekateri trdijo, da so kletvice tako stare kot človeštvo samo. Ampak za pojav, ki nas spremlja že tako dolgo, je zanimivo, da še danes ni natančno definiran. Definicije v slovarjih, kot so Duden, nam dajo vtis, da je preklinjanje zgolj posledica jeze. Tega sicer ne moremo zanikati, ne moremo se pa tudi povsem strinjati. Na primeru Milesa Davisa bomo namreč videli, da je uporaba kletvic mnogokrat tudi posledica navdušenja, občudovanja in preprostega poudarjanje trenutnih čustev, ki niso nujno negativna. Uporaba kletvic je lahko celo del navade ali strategija, po kateri seže posameznik, kadar mu v določeni situaciji zmanjka besed, s katerimi bi lahko izrazil svoje misli, čustva, občutenja.
Kljub temu da v različnih jezikih in kulturah črpamo kletvice z različnih področij, lahko med slovenščino, nemščino in angleščino najdemo podobnosti. Vsi trije jeziki poznajo kletvice s skatološkega, z religioznega in s spolnega področja. Razlikujejo se le v tem, katero področje je v posameznem jeziku bolj zastopano. Tako prevladuje v angleščini in slovenščini spolno področje, v nemščini pa je najproduktivnejše skatološko.
Preklinjanje je dolgo veljalo za značilnost najnižjih družbenih slojev. A ti niso edini, ki kolnejopogosto namreč lahko slišimo preklinjati tudi ljudi iz višjih slojev. Zato številni sodobni avtorji opozarjajo na to, da klasična družbena razdelitev na sloje danes več ne zadošča za karakterizacijo ljudi, ki preklinjajo. Bolj pomembni kot družbeni sloji so vplivi družine in (manjših) interesnih skupin. Ena takšnih skupin so bili črnski jazz glasbeniki v zlatem obdobju jazza v New Yorku. Med sabo so izoblikovali poseben sleng ali žargon, v katerem je kar mrgolelo kletvic.
To besedišče je prevzel tudi Miles Davis, zato najdemo v njegovi avtobiografiji številne kletvice, ki so uporabljene na veliko različnih načinov. Moja analiza se je omejila na tri kletvice: motherfucker, nigger in bitch. Pri vsaki sem najprej analiziral njeno funkcijo v izvirniku, to sem primerjal s prevodoma in na koncu sem primerjal prevoda med sabo. Pri argumentiranju sem si pomagal s korpusom Fidaplus in slovenskim (SSKJ) ter nemškim slovarjem (Duden).
Prva in tudi najpogostejša kletvica v moji analizi je bila motherfucker. Izkazalo se je, da lahko nastopa v številnih funkcijah in z raznimi konotacijami. Slovenski prevajalec se je trudil obdržati en prevod glede na funkcijo, če je to le bilo mogoče. Tako je uporabil besedo pizdun, kadar so bili z motherfucker v izvirniku mišljeni ljudje, in pizdarija, kadar je šlo za predmete, situacije. Takšne enotnosti ni bilo opaziti v nemškem prevodu, saj je tam motherfucker velikokrat kar preveden s tujko Motherfucker, včasih je prevajalec uporabil nemško ustreznico, npr. Scheißkerl ali Arschloch, v veliko primerih pa je prevajalec kletvico izpustil in uporabil nezaznamovane oz. nevtralne besede, kot na primer Typen ali Jungs. Zanimivo je to, da sta v primeru, v katerem se je motherfucker nanašal na Milesovega očeta, oba prevajalca izpustila kletvice. V primeru, ko je bila mišljena ženska, pa sta oba obdržala kletvici.
Druga kletvica v moji analizi je bila nigger. Prevoda sta si tukaj dokaj podobna: slovenski prevajalec je uporabil besedo črnuh, ki se počasi že uveljavlja kot tipičen prevod angleške besede (tudi v poeziji in drugih oblikah pisanih besedil). Nemški prevajalec pa je uporabil kar besedo Nigger, ki je v takšni obliki v nemščini tudi že leksikalizirana.
Zadnja beseda moje analize je bila bitch. S to besedo je Davis imenoval ženske, do katerih ni čutil čustvene bližine oz. jih ni spoštoval. S tem je torej izrazil določeno distanco do njih. Oba prevajalca sta v nekaterih primerih prevode omilila z besedami, kot so punce in Frauen. V teh primerih prevoda nista bila najustreznejša, kajti distanca do teh oseb se je zmanjšala. Tako v slovenščini kot v nemščini obstaja cel spisek besed, ki lahko ustrezajo besedi bitch
Efficient generation of pairing friendly elliptic curves
Get PDFParjenja na eliptičnih krivuljah so postala zanimiva v zadnjem desetletju, saj omogočajo izvedbo različnih modernih kriptografskih shem in protokolov. Za uporabo parjenj so potrebne posebne eliptične krivulje, katerih konstrukcija zajema področja algebraične geometrije, teorije števil in kriptografije. Zaradi tega so v praksi implementirana v manjšem obsegu, kot bi zaradi uporabnosti lahko bila.
Namen dela je predstaviti eliptične krivulje, parjenja na eliptičnih krivuljah, metode za generiranje parjenjem prijaznih eliptičnih krivulj in priporočila za uporabo in učinkovito implementacijo. Pri tem so podane potrebne osnove iz algebraične geometrije in teorije števil, ki so potrebne za razumevanje tematike.
Delo je sestavljeno iz štirih vsebinskih sklopov razdeljenih v osem poglavij. Prvi sklop dveh poglavij je uvod, v katerem najprej predstavimo zgodovino parjenj na eliptičnih krivuljah in namen dela. V drugem poglavju podamo definicijo parjenj, tipov parjenj in bilinearnega Diffie-Hellmanovega problema. Drugi sklop dveh poglavij predstavljajo osnove algebraične geometrije in eliptičnih krivulj. Tako v tretjem poglavju vpeljemo algebraične raznoterosti in podamo njihove lastnosti. Te predstavljajo osnovo za eliptične krivulje, ki jih podrobneje opišemo v četrtem poglavju. Tretji sklop je namenjen parjenjem na eliptičnih krivuljah. Sestavljen je iz dveh poglavij. V petem poglavju najprej opišemo parjenja na eliptičnih krivuljah in algoritem za njihovo računanje, temu sledi poglavje s primeri uporabe parjenj v kriptografiji. Glavni sklop in rezultat tega dela je v sedmem poglavju, kjer podamo definicijo parjenjem prijazne eliptične krivulje, taksonomijo in pregled znanih metod za generiranje takih krivulj. Eliptične krivulje morajo za učinkovito implementacijo izpolnjevati posebne lastnosti, ki jih naključno generirane krivulje z veliko verjetnostjo nimajo. Za konstrukcijo parjenjem prijaznih eliptičnih krivulj se uporabljajo posebne metode, ki so v delu zbrane in dokazane. V delu podamo tudi priporočila za uporabo metod v različnih scenarijih in možnosti za učinkovito implementacijo. V zaključki navedemo še nekaj odprtih vprašanj na tem področju. V dodatkih so zbrane matematične strukture in lastnosti, ki jih v delu potrebujemo, ter seznami krivulj za predstavljene metode.Pairings on elliptic curves have become very popular in the decade due to the possibility of implementing modern cryptographic schemes and protocols based on the pairings. For pairings to be effective, special kind of elliptic curves are required. Construction of such curves combines knowledge from algebraic geometry, number theory and cryptography. This is the main reason, that pairings are not implemented as often as they could be.
The purpose of this thesis is to present elliptic curves and pairings on elliptic curves, constructing of pairing friendly elliptic curves and researching their use and efficient implementation. The thesis also contains required preliminaries from algebraic geometry and number theory.
The thesis contains four parts divided in to eight chapters. The first surveys the history of pairings in Chapter 1Chapter 2 defines pairings, types of pairings and describes bilinear Diffie-Hellman\u27s problem. Algebraic geometry and basic theory on elliptic curves, required for understanding are presented in the second part. It contains definition of algebraic varieties and their properties in Chapter 3 and elliptic curves and their properties in Chapter 4. The third part of the thesis introduces pairings on elliptic curves: Chapter 5 presents pairings and related algorithms, Chapter 6 includes examples of the use of pairings in cryptography. The main part of the thesis is Chapter 7. It includes the definition of pairing friendly curves and all known constructions of pairing friendly curves together with the proofs of these constructions. It also contains recommendations for further implementation and optimization.
Conclusion lists some open problems regarding pairings and pairing friendly curves. Mathematical preliminaries required throughout the thesis and examples of pairing friendly curves can be found in the Appendices
Going Beyond Counting First Authors in Author Co-citation Analysis
Get PDFThe present study examines one of the fundamental aspects of author co-citation analysis (ACA) - the way co-citation
counts are defined. Co-citation counting provides the data on which all subsequent statistical analyses and mappings
are based, and we compare ACA results based on two different types of co-citation counting - the traditional type that
only counts the first one among a cited work's authors on the one hand and a non-traditional type that takes into
account the first 5 authors of a cited work on the other hand. Results indicate that the picture produced through this non-traditional author co-citation counting contains more coherent author groups and is therefore considerably clearer. However, this picture represents fewer specialties in the research field being studied than that produced through the traditional first-author co-citation counting when the same number of top-ranked authors is selected and analyzed. Reasons for these effects are discussed
Variations on the Author
Get PDF“Variations on the Author” discusses two of Eduardo Coutinho’s recent films (Um Dia na Vida, from 2010, and Últimas Conversas, posthumously released in 2015) and their contribution to the general question of documentary authorship. The director’s filmography is characterized by a consistent yet self-effacing form of authorial self-inscription: Coutinho often features as an interviewer that rather than express opinions propels discourses; an interviewer that is good at listening. This mode of self-inscription characterizes him as an author who is not expressive but who is nonetheless markedly present on the screen. In Um Dia na Vida, however, Coutinho is completely absent form the image, while Últimas Conversas, on the contrary, includes a confessional prologue that moves the director from the margins to the center of his films. This article examines the ways in which these works stand out in the filmography of a director who offers new insights into the notion of cinematic authorship
Appropriate Similarity Measures for Author Cocitation Analysis
Get PDFWe provide a number of new insights into the methodological discussion about author cocitation analysis. We first argue that the use of the Pearson correlation for measuring the similarity between authors’ cocitation profiles is not very satisfactory. We then discuss what kind of similarity measures may be used as an alternative to the Pearson correlation. We consider three similarity measures in particular. One is the well-known cosine. The other two similarity measures have not been used before in the bibliometric literature. Finally, we show by means of an example that our findings have a high practical relevance.information science;Pearson correlation;cosine;similarity measure;author cocitation analysis
Dispelling the Myths Behind First-author Citation Counts
Get PDFWe conducted a full-scale evaluative citation analysis study of scholars in the XML research field to explore just how different from each other author rankings resulting from different citation counting methods actually are, and to demonstrate the capability of emerging data and tools on the Web in supporting more realistic citation counting methods. Our results contest some common arguments for the continued
use of first-author citation counts in the evaluation of scholars, such as high correlations between author rankings by first-author citation counts and other citation
counting methods, and high costs of using more realistic citation counting methods that are not well-supported by the ISI databases. It is argued that increasingly available digital full text research papers make it possible for citation analysis studies to go beyond what the ISI databases have directly supported and to employ more
sophisticated methods
koamabayili/VECTRON-author-checklist: VECTRON author checklist
No full textWe have done our best to complete the author checklist relating to the use of animals in the hut study. Note that the objective for the hut study was to evaluate the IRS treatment applications for residual efficacy against Anopheles mosquitoes, including the local An. coluzzii mosquito population. Cows were only used to attract mosquitoes into the huts and no tests were carried out directly on the cows. The author checklist is intended for use with studies where experiments are carried out on animals, which is why we have had such difficulty in completing this for the hut study, as many of the questions do not relate to how the cows were used
- …
