1,721,001 research outputs found
Words of the 16th-Century Slovenian Literary Language
This dictionary provides comprehensive information on the vocabulary used in the Slovenian literary language during the period of the Reformation. It was written based on complete concordance from all editions of Slovenian texts from the period 1550-1603. The word entries are accompanied by grammatical information, such as the part of speech used and other grammatical data. The extent of their use is shown by the attributed sources. The features of the linguistic system of that period are also shown by numerous notices regarding written, phonological and morphological variations.
This dictionary was published as a printed book:
Ahačič, Kozma, Legan Ravnikar, Andreja, Merše, Majda, Narat, Jožica, Novak, France. Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011. ISBN 978-961-254-252-8
Words of the 16th-Century Slovenian Literary Language (ELEXIS)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. This dictionary provides comprehensive information on the vocabulary used in the Slovenian literary language during the period of the Reformation. It was written based on complete concordance from all editions of Slovenian texts from the period 1550-1603. The word entries are accompanied by grammatical information, such as the part of speech used and other grammatical data. The extent of their use is shown by the attributed sources. The features of the linguistic system of that period are also shown by numerous notices regarding written, phonological and morphological variations.
This dictionary was published as a printed book:
Ahačič, Kozma, Legan Ravnikar, Andreja, Merše, Majda, Narat, Jožica, Novak, France. Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011.
See also: http://hdl.handle.net/11356/112
Ubeseditev Skalarjevega rokopisa in protestantska tradicija
Čeprav je Skalarjev rokopis (1643) nastal manj kot petdeset let po zaključku protestantskega knjižnojezikovnega obdobja, se v njem izpričani jezik opazno razlikuje od tistega, ki so ga v knjigi uporabljali osrednji pisci 16. stoletja. Poleg razlik glasoslovnega in v manj{i meri oblikoslovnega značaja so opazni tudi odmiki v izbiri besedja. Skalar je uporabil večje število novih prevzetih besed, kalkov in raznovrstnih tvorjenk. Del prekrivnega besedja se v rokopisu pojavlja v novih povezavah ali pomensko spremenjeno. Obogatena je tudi plast besedja, ki stopnjuje čustveno odzivnost naslovnika.Although the Skalar Manuscript codex came into being less than fifty years after the era of Protestant literary language, its language differs considerably from that used by the main 16th-century Slovene writers. In addition to the differences in phonology and, to a lesser extent, in morphology, there are also noticeable differences in word choice. Skalar used a fair number of new borrowings, calques, and various derived words. Some of the overlapping vocabulary appears in new contexts or with altered meaning. The author also enriched the vocabulary to intensify the emotional reaction of the reader
Frazni glagoli v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja
Periphrastic Light-Verb Phrases in the 16th-Century Slovene Literary Language
The 16th-Century Slovene literary language frequently includes phrases like dati odgovor/k odgovori ʻto give an answerʼ, delati greh ʻto commit a sinʼ, biti v skrbi ʻto be worriedʼ, i.e., the so-called periphrastic light-verb phrases (also called “expanded predicates”). The article examines the typology, semantic scope, and influence of translation on these phrases, which most commonly include semantically weakened verbs, such as the sample verbs biti ʻto beʼ, dati/dajati ʻto giveʼ, and delati ʻto do’. Other factors contributing to the variety in these phrases are differences in word formation, structure, and origin of the subject complement. The author also discusses their contextual (syntactically relevant) interchangeability with synonymous derived verbs (e.g., pričo dati – pričati ʻto give testimony’ vs. ‘to testify’).V slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja se pogosto pojavljajo zveze tipa dati odgovor/k odgovori ‘odgovoritiʼ, delati hvalo ‘hvalitiʼ, biti v skrbi ‘skrbetiʼ, ki jih oblikujejo t. i. frazni glagoli. Prispevek je namenjen prikazu tipologije, pomenskih razsežnosti in prevodne odvisnosti zvez, v katerih se pojavljajo pomensko oslabljeno rabljeni vzorčni glagoli biti, dati/dajati in delati. K različnosti zvez prispeva tudi besednovrstna, strukturna in izvorna različnost povedkovega določila. Predstavljena bo tudi njihova sobesedilna (skladenjsko vplivna) izmenljivost s sopomenskimi glagolskimi izpeljankami (npr. pričo dati – pričati)
Ob petinosemdesetletnici Franceta Novaka
The article is dedicated to the expert on Slovene language, linguist, lexicographer, and in recent years mainly researcher of the history of the Slovene language France Novak.Prispevek je posvečen slovenistu, jezikoslovcu, slovaropiscu, v zadnjih letih pa predvsem raziskovalcu zgodovine slovenskega jezika Francetu Novaku
Predpreteklik v Dalmatinovi Bibliji
The Past Perfect was a significant, firmly established component of Dalmatin 's tense system, as testified by its 3004 occurrences in his 1584 Bible. Its use is functionally more diversified than the uses of the Past Perfect discovered and described by Slovene grammar books until mid-20th century. It cannot be explained as a simple caique following the German model; a comparison of Dalmatin's and Luther's Bibles reveals that in their uses of the Part Perfect they agree in only half of the cases.Predpreteklik je bil trdna sestavina Dalmatinovega časovnega sistema, kar dokazujejo 3004 zapisi v DB 1584. Izkazuje funkcionalno bolj raznoliko rabo, kot so jo uspele odkriti in prikazati slovnice slovenskega jezika do srede 20. stoletja. Oblike ni mogoče razlagati s kalki-ranostjo iz nemščine, saj je primerjava DB 1584 in LB 1545 odkrila komaj polovično ujemanje glede njene rabe
Glagolski vid v povezavi z načinom in naklonom v Trubarjevih in Dalmatinovih biblijskih prevodih
The article presents the co-effective relationships between the verbal categories of aspect and voice on the one hand, and aspect and mood on the other, in the 16th century standard language. The findings are based on the case study of aspect-voice and aspect-mood disagreement from the comparison of Trubar š (1557) and Dalmatin š (1584) translations of the gospels. The repetitive, uniform substitution also revealed some typical differences between Trubar 's and Dalmatin š practice in employment of the standard language. To list some of them: Dalmatin š substitution of the passive with the active, more frequent use of the conditional instead of the (synonymous) indicative (as opposed to Trubar), differences in expressing of the imperativeness, etc.V sestavku je predstavljeno součinkovalno razmerje med glagolskima kategorijama vid in način ter kategorijama vid in naklon v knjižnem jeziku 16. stoletja. Ugotovitve so oprte na analizo primerov vidsko-načinovne in vidsko-naklonske neujemalnosti, dobljenih s primerjavo Trubarjevega (1557) in Dalmatinovega (1584) prevoda evangelijev. Na osnovi ponavljajočih se istosmernih zamenjav je bilo odkritih tudi nekaj značilnih razlik med Trubarjevo in Dalmatinovo knjižno jezikovno prakso. Mednje spadajo: Dalmatinovo nadomeščanje trpnika s tvornikom, njegova pogostejša raba pogojnika namesto (sopomenskega) povednega naklona pri Trubarju, razlike glede izražanja velelnosti itd
Besednovrstna in druga slovnična problematika besedja slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja
On the basis of individual typified examples this article brings a general overview ofpart-of-speech tagging of corpus material collected from complete excerpts of the works of the 16th century Slovene Protestant writers. The results of the analysis based on the entire corpus, new theoretical perspectives, the consideration of developmental changes in the Slovene language, of linguistic and historical facts - especially for those languages which had direct or indirect influence on Slovene, especially German - contribute to reliable and appropriate solutions. Just how necessary it is to identify the real scope ofpart-of-speech realizations of an individual lexeme is shown through a detailed analysis of the lexeme kje (< kej) which can occur alone or as a part of a compound.Prispevek ima namen okvirno in z izbranimi tipi predstaviti problematiko besednovrstnega označevanja besedja, zajetega s popolnim izpisom del slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. K zanesljivim in ustreznim rešitvam prispevajo poleg rezultatov analize celovitega gradiva tudi novi teoretični razmisleki, upoštevanje razvojnih sprememb v slovenskem jeziku ter upoštevanje jezikovnozgodovinskih dejstev, veljavnih za tiste jezike, ki so na slovenščino neposredno ali posredno vplivali, zlasti za nemščino. Na nujnost poznavanja realnega obsega besednovrstnih vlog posameznega leksema je pokazano na osnovi podrobnejše analize besedice kje (< kej), ki lahko nastopa samostojno ali kot sestavina zloženke
Ženski pari moških poimenovanj v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja
Feminine pairs of masculine designations in the Slovenian literary language of the 16th century
The paper discusses the usage of feminine designations in 16th century standard Slovenian by presenting their basic semantic groups and formational patterns. Feminine pairs of masculine designations, in comparison with masculine pairs, are examined based on semantic symmetry and the frequency of use. The paper presents and causally explains groups of just masculine and just feminine designations while discussing the manner in which representatives of groups composed of masculine and feminine elements were selected.
V prispevku je zarisan obseg rabe feminativov v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. Predstavljene so osnovne pomenske skupine feminativov ter načini njihove tvorbe. Ženski pari moških poimenovanj so primerjalno z moškimi preverjeni glede pomenske skladnosti in glede pogostosti rabe. Predstavljene in vzročno pojasnjene so skupine samo moških in samo ženskih poimenovanj. Opozorjeno je tudi na način izbire zastopnikov skupin, sestavljenih iz moških in ženskih členov
Slovenski knjižni jezik 16. stoletja
Monografija je zasnovana kot nadaljevanje dela Slovenski knjižni jezik 16. stoletja. Razprave o oblikoslovju, besedotvorju, glasoslovju in pravopisu (2009). Vsebinsko je razdeljena na tri dele. V najobsežnejšem prvem delu je predstavljen jezik Trubarja, Dalmatina, Krelja in Juričiča ter slovensko besedje v Megiserjevih slovarjih. Prikaz izbire leksike je dopolnjen z omembami glasoslovnih, oblikoslovnih, skladenjskih, pomenskih in stilnih značilnosti jezika. V drugem delu so predstavljene tri obsežnejše besedotvorno in pomensko osamosvojene skupine poimenovanj: ženski pari moških poimenovanj, samostalniške manjšalnice ter poimenovanja poklicnih dejavnosti. V zadnjem delu monografije je slovenski knjižni jezik 16. stoletja predstavljen predvsem z vidika obstojnosti leksike. Na razvojno spreminjanje kažejo primerjave z besedjem iz mlajših obdobij, zajetim s primerljivimi verskimi besedili (pridige Janeza Svetokriškega iz let 1691–1707), s slovarji iz 18. stoletja ter s Pregljevim zgodovinskim romanom Bogovec Jernej (1923)
- …
