123903 research outputs found
Sort by
Exploring psychosocial predictors of AI use intention
Artificial intelligence (AI) is transforming workplaces and shaping how employees perceive and interact with technology. Drawing on the Technology Acceptance Model (TAM) and Organisational Culture Theory, this study examines how psychosocial predictors, promotion focus, positive reinterpretation and technostress influence workers’ perceived usefulness of AI and their intention to use it. It also tests whether an adaptable organisational culture strengthens the relationship between perceived usefulness and intention to use AI. Data were collected from 422 Portuguese respondents and analysed using partial least squares. Results show that both promotion focus and positive reinterpretation positively affect perceived usefulness and the intention to use AI at work. Technostress negatively affects perceived usefulness but does not significantly impact intention to use AI. Perceived usefulness mediates the effects of psychosocial predictors on intention: the indirect effects are positive for promotion focus and positive reinterpretation and negative for technostress. Moreover, a highly adaptable organisational culture amplifies the positive link between perceived usefulness and employees’ intention to adopt AI. The study extends TAM by incorporating psychosocial antecedents and provides empirical support for the moderating role of cultural adaptability, offering insights for fostering responsible and sustainable AI adoption across diverse organisational contexts
Self-nudging toward physical activity
This study uses nudging theory to develop and validate a measure for self-nudging toward physical activity. The research unfolds in three phases: (a) initial item development through interviews and literature review, (b) psychometric testing with Japanese employees (N = 1540), and (c) validity assessment in a longitudinal subsample (N = 716). Factor analyses confirm a reliable one-factor structure. The scale demonstrates content and predictive validity, showing positive relationships with physical activity, physical capacity (fitness and energy), well-being (workability, work engagement, and job satisfaction), and job performanceand negative relationships with strain (psychological distress, exhaustion, and occupational depression). Structural equation analyses show that self-nudging at Time 1 is positively related to well-being and negatively related to strain at Time 2 (3 months later) through increased physical capacity, with effects remaining significant after controlling for baseline measures. The findings contribute to our understanding of the associations among self-nudging, physical activity, and occupational well-being. The results have implications for both theoretical advancement in nudging research and practical applications in workplace health promotion
Medikalizacija poroda
Beyond its biological functions, reproductive health represents a powerful discursive field. Women’s reproductive health has been and continues to be regulated by societal norms, reli-gious doctrines, and political policies. This article examines how regulatory forces manifest in the medical management of childbirth in Croatian public hospitals, particularly through the medicalisation of birth and the adoption of a technocratic model of care. In this tech-nocratic paradigm, the female body is perceived as a reproductive machine, the woman is objectified, and medical personnel become alienated.Poleg svojih bioloških funkcij reproduktivno zdravje predstavlja močno diskurzivno polje. Reproduktivno zdravje žensk je bilo in še vedno je podvrženo regulaciji družbenih norm, verskih doktrin ter politik. Članek proučuje, kako se te regulativne sile kažejo v medicin-skem upravljanju poroda v hrvaških javnih bolnišnicah, zlasti z medikalizacijo poroda in sprejetjem tehnokratskega modela oskrbe. V tem tehnokratskem paradigmatskem okviru je žensko telo dojeto kot reproduktivni stroj, ženska je objektivizirana, medicinsko osebje pa postane odtujeno
Vivat academia!
Za vso zgodovino šolstva velja, da so poučevali izobraženi ljudje. Ko je z razsvetljenstvom napočilo obdobje obveznega šolanja, se je odprlo zahtevno vprašanje, kje najti množico ljudi, ki bi v novih šolah za vse lahko poučevali, ob tem pa tudi vprašanja, kako se lotiti njihovega izobraževanja. Učiteljsko izobraževanje je bilo od samega začetka razcepljeno: usposabljanje osnovnošolskega učiteljstva so prevzele posebne pripravljalnice, ki so se v našem prostoru razvile v učiteljišča, študij gimnazijskega učiteljstva pa je potekal na univerzah. Dve različni poti do prosvetne kariere sta vzpostavljali dve različni stopnji izobrazbe in dva različna poklicna statusa. Ni presenetljivo, da je to privedlo do zahteve po visokošolskem izobraževanju vseh vrst učiteljstva. Prehod od prvih formulacij te zahteve do dejanske akademizacije celotnega učiteljskega izobraževanja si znanstvena monografija Vivat academia! zastavlja za svoje osnovno vprašanje. To vprašanje je v monografiji obravnavano v slovenskem kontekstu: pričenja se s prvo jasno formulacijo zahteve po učiteljski fakulteti (1908) in zaključuje z nastankom prvih dveh pedagoških fakultet (1986–1991). Ta stoletje trajajoči proces je v prvih treh poglavjih obravnavan v historični perspektivi, četrto poglavje pa njegovo razumevanje poglobi še s teoretsko perspektivo. Že od začetka knjiga za svoj osrednji cilj nima le popisovanja stvarne zgodovine tega procesa, pač pa se posveča tudi analizi argumentacij in konceptualizacij učiteljskega izobraževanja kot visokošolskega študija. Zgodovinska in problemska perspektiva se v tej knjigi torej prepletatanaloga misliti učiteljsko izobraževanje terja, da ga misli¬mo v danih okoliščinah, te pa obsegajo njegove konceptualizacije (paradigmatske, pedagoške, predmetnospecifične, organizacijske, akademske, politične idr.) pa tudi materialne pogoje. Gre torej za premišljanje učiteljskega izobraževanja v danih zgodovinskih in kulturnih pogojih, seveda tudi z mislijo na prihodnje