Institute of Contemporary History Publishing House OMP
Not a member yet
247 research outputs found
Sort by
Slovenski prevrat 1918: položaj Slovencev v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov
No full textWith the establishment of the National Council for Slovenia and Istria on 16 and 17 August 1918 in Ljubljana and in the final year of World War I, the name »Slovenia« asserted itself politically in the international setting. Thereafter the Slovenian national movement, encouraged by the May Declaration of 30 May 1917, began the preparations for the establishment of an independent Yugoslav state outside of the Habsburg Monarchy. The National Council for Slovenia and Istria was a politically motivated supra-party organisation. It was established with the purpose to express – based on the May Declaration\u27s demand for the state independence of the Habsburg Yugoslavs (still in the context of the Monarchy at that time) – the will of the Slovenian people with regard to the national self-determination and establishment of an independent Yugoslav state community. It was led by Dr Anton Korošec, the foremost Slovenian politician of that period and the head of the catholic All-Slovenian People\u27s Party (hereinafter the VLS). Slovenians undertook multi-faceted preparations (organisational, propagandist, economic, and financial) to leave the Monarchy. Simultaneously, in October 1918 the Slovenian politics also publicly discussed the question of the future Yugoslav state\u27s regime. The VLS argued for an autonomist regime and a republican state of Habsburg Yugoslavs (its state-legal plan was outlined by Fran pl. Šuklje). The most prominent representatives of the liberal Yugoslav Democratic Party (the JDS), headed by its representative Dr Ivan Tavčar, opted for a unitarian, centralist, and monarchic Yugoslav community, in conjunction with the Kingdom of Serbia. The Yugoslav Social Democratic Party (the JSDS) did not consider the question of the Yugoslav state regime at that time, however.Potem ko so v zadnjem letu svetovne vojne z ustanovitvijo Narodnega sveta za Slovenijo in Istro 16. in 17. avgusta 1918 v Ljubljani na Slovenskem v vsenarodnem okviru politično uveljavili ime Slovenije, je v slovenskem narodnem gibanju, ki ga je vzpodbudila Majniška deklaracija 30. maja 1917, nastopil čas neposrednih priprav na ustanovitev samostojne, zunaj habsburške monarhije oblikovane jugoslovanske države. Narodni svet je bil nadstrankarska organizacija politične pobude, utemeljen z namenom, da na podlagi majniške deklaracijske zahteve po državni osamosvojitvi habsburških Jugoslovanov (takrat še v okviru monarhije) izrazi voljo slovenskega ljudstva v pogledih na narodno samoodločbo in vzpostavitev neodvisne jugoslovanske državne skupnosti. Vodil ga je tedanji vodilni slovenski politik, načelnik katoliške Vseslovenske ljudske stranke (VLS) dr. Anton Korošec. Slovenci so se na odhod iz monarhije pripravljali na različnih področjih – organizacijskem, propagandnem, gospodarskem in finančnem. Ob tem so oktobra 1918 v slovenski politiki javno obravnavali tudi vprašanje ureditve bodoče jugoslovanske države. VLS je zagovarjala avtonomistično ureditev in republikansko državo habsburških Jugoslovanov (njen državnopravni načrt je oblikoval Fran Šuklje), najvidnejši predstavniki liberalne Jugoslovanske demokratske stranke na čelu z njenim predsednikom dr. Ivanom Tavčarjem pa skupaj s Kraljevino Srbijo oblikovano unitaristično, centralistično in monarhistično jugoslovansko skupnost
Lakote in pomanjkanje: slovenski primer
No full textProblematiko pomanjkanja prehrane v tujini že več let znanstveno-raziskovalno obravnavajo različne humanistične in družboslovne stroke. Zgodovinopisne študije so usmerjene v historični prikaz ter analizo različnih plati in intenzivnosti pomanjkanja in lakote. S tem odstirajo tudi možnosti obdelave tega aktualnega vprašanja v sedanjosti in nakazujejo potencialne smeri razvoja v prihodnosti.
Znanstvena monografija Lakote in pomanjkanje: slovenski primer, ki je z medinstitucionalnim in mednarodnim sodelovanjem nastala v okviru raziskovalnega programa Podobe gospodarske in socialne modernizacije na Slovenskem v 19. in 20. stoletju – ta pod vodstvom dr. Žarka Lazarevića poteka na Inštitutu za novejšo zgodovino – se postavlja ob bok inozemskim raziskavam. Presega namreč dosedanjo v večini parcialno raziskovanje te tematike, saj se loteva celostne obravnave različnih vprašanj prehrane, vzorcev in strategij ter praks prehranjevanja, pomanjkanj in latentnih ter cikličnih lakot v slovenski perspektivi podeželja in mest od 16. stoletja do danes. Naniza tako obče kot tudi lokalne, skupinske in individualne, teoretične ter praktične izkušnje in jih umesti v širšo družbeno, ekonomsko in socialno dinamiko slovenskega etničnega prostora
The 20th Century Through Historiographies and Textbooks: Chapters From Japan, East Asia, Slovenia and Southeast Europe
No full textThis volume is a product of the four workshops we conducted as part of the Second Bilateral Joint Research Projects between Slovenia and Japan, which took place in Ljubljana and Tokyo from 2014 to 2016 with the financial support of the Slovenian Research Agency and Japan Society for Promotion of Science (JSPS). Our joint research was given the title “A Comparative Analysis of the 20th Century in Slovenia and Japan through Historiography and History Textbooks”
Slovenski prevrat 1918: položaj Slovencev v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov
No full textWith the establishment of the National Council for Slovenia and Istria on 16 and 17 August 1918 in Ljubljana and in the final year of World War I, the name »Slovenia« asserted itself politically in the international setting. Thereafter the Slovenian national movement, encouraged by the May Declaration of 30 May 1917, began the preparations for the establishment of an independent Yugoslav state outside of the Habsburg Monarchy. The National Council for Slovenia and Istria was a politically motivated supra-party organisation. It was established with the purpose to express – based on the May Declaration\u27s demand for the state independence of the Habsburg Yugoslavs (still in the context of the Monarchy at that time) – the will of the Slovenian people with regard to the national self-determination and establishment of an independent Yugoslav state community. It was led by Dr Anton Korošec, the foremost Slovenian politician of that period and the head of the catholic All-Slovenian People\u27s Party (hereinafter the VLS). Slovenians undertook multi-faceted preparations (organisational, propagandist, economic, and financial) to leave the Monarchy. Simultaneously, in October 1918 the Slovenian politics also publicly discussed the question of the future Yugoslav state\u27s regime. The VLS argued for an autonomist regime and a republican state of Habsburg Yugoslavs (its state-legal plan was outlined by Fran pl. Šuklje). The most prominent representatives of the liberal Yugoslav Democratic Party (the JDS), headed by its representative Dr Ivan Tavčar, opted for a unitarian, centralist, and monarchic Yugoslav community, in conjunction with the Kingdom of Serbia. The Yugoslav Social Democratic Party (the JSDS) did not consider the question of the Yugoslav state regime at that time, however.Potem ko so v zadnjem letu svetovne vojne z ustanovitvijo Narodnega sveta za Slovenijo in Istro 16. in 17. avgusta 1918 v Ljubljani na Slovenskem v vsenarodnem okviru politično uveljavili ime Slovenije, je v slovenskem narodnem gibanju, ki ga je vzpodbudila Majniška deklaracija 30. maja 1917, nastopil čas neposrednih priprav na ustanovitev samostojne, zunaj habsburške monarhije oblikovane jugoslovanske države. Narodni svet je bil nadstrankarska organizacija politične pobude, utemeljen z namenom, da na podlagi majniške deklaracijske zahteve po državni osamosvojitvi habsburških Jugoslovanov (takrat še v okviru monarhije) izrazi voljo slovenskega ljudstva v pogledih na narodno samoodločbo in vzpostavitev neodvisne jugoslovanske državne skupnosti. Vodil ga je tedanji vodilni slovenski politik, načelnik katoliške Vseslovenske ljudske stranke (VLS) dr. Anton Korošec. Slovenci so se na odhod iz monarhije pripravljali na različnih področjih – organizacijskem, propagandnem, gospodarskem in finančnem. Ob tem so oktobra 1918 v slovenski politiki javno obravnavali tudi vprašanje ureditve bodoče jugoslovanske države. VLS je zagovarjala avtonomistično ureditev in republikansko državo habsburških Jugoslovanov (njen državnopravni načrt je oblikoval Fran Šuklje), najvidnejši predstavniki liberalne Jugoslovanske demokratske stranke na čelu z njenim predsednikom dr. Ivanom Tavčarjem pa skupaj s Kraljevino Srbijo oblikovano unitaristično, centralistično in monarhistično jugoslovansko skupnost
Koroški boj za samostojno in neodvisno Slovenijo : 1989-1991
No full textKnjiga »Koroški boj za samostojno in neodvisno Slovenijo 1989 – 1991« obravnava razvoj in delovanje slovenskih varnostnih in obrambnih struktur na območju Koroške v obdobju osamosvajanja, v osrednjem delu pa bojno delovanje slovenskih obrambnih sil na Koroškem v vojni za obrambo neodvisnosti Slovenije junija in julija 1991 in čas do izteka moratorija
Slovenska industrija od nastanka do danes
No full textThe monograph Slovenska industrija od nastanka do danes (Slovenian Industry from Its Beginnings until Today) represents a logical upgrade and synthesis of the research work completed to date by both authors, as well as an expansion of the time frame that they have focused on. The transformation of the Slovenian society from an agrarian into an industrial and post-industrial one was a long process. Companies would be established; their ownership would change; some of them grew; while others went under. The wish to prevent numerous companies and trademarks that we were once proud of from being forgotten was one of the reasons that motivated the creation of the present work. The first part of the monograph sheds light on the economic- historical overview. It reaches back to the 1830s, when industrial development finally began in the Slovenian provinces and then grew into a kind of a “mini” industrial revolution with the mass production of different goods at the end of the century, after the demise of the classic crafts. This is followed by the outline of the individual periods until the independent Slovenia, with an emphasis on the most important companies and entrepreneurs. The economic circumstances during World War I and World War II, as well as the situation on the other side of the Rapallo border in the Italian state in the interwar period, are presented, along with the description of the industrialisation period in the Habsburg Monarchy; the description of the economic expansion during the first Yugoslav state, when the Slovenian territory suddenly transformed from an economic periphery into the most developed part of the new Yugoslav state; and the analysis of the period after World War II. The analysis of the period following the attainment of Slovenian independence is especially detailed. The title of Zvezdan Martič’s documentary Kam so vse tovarne šle (Where have All the Factories Gone) gives a particularly meaningful description of the period after 1990, or the so-called transitional period. The list of factories that ended up in ruins at the end of the 1980s and after 1990 is very long. Prevent, Rog, TAM, Metalna, TVT Bo511 ris Kidrič, Mura, Tovarna sladkorja Ormož, Toper, Iskra Delta, Iskra, Tobačna Ljubljana and Industrija usnja Vrhnika (IUV) are just some of them. The reasons for such a destiny are numerous. The transition into a new socio-political and economic system was an extremely complex process, which is to be understood in a wider context of developments.Monografija Slovenska industrija od nastanka do danes je logična nadgradnja in sinteza pa tudi časovna razširitev dosedanjega raziskovalnega dela obeh avtorjev. Spreminjanje slovenske družbe iz agrarne v industrijsko in postindustrijsko je bil dolg proces. Podjetja so nastajala, se lastniško spreminjala, rasla in številna tudi propadla. Tudi zato, da številna podjetja in blagovne znamke, ki so nam bila v ponos, ne utonejo v pozabo, odločitev in motivacija za nastanek pričujočega dela. Prvi del monografije osvetli gospodarsko-zgodovinski pregled. Časovno sega v obdobje tridesetih let 19. stoletja, ko se je začelo živahno ustanavljanje industrijskih obratov, ki je ob koncu stoletja po propadu klasičnih obrti preraslo v nekakšno »mini« industrijsko revolucijo z množično proizvodnjo različnih izdelkov. Sledi prikaz posameznih obdobij do samostojne Slovenije, v katerem so izpostavljeni najpomembnejša podjetja in podjetniki. Ob predstavitvi časa industrializacije v habsburški monarhiji, opisu gospodarskega razmaha v času prve jugoslovanske države, ko se slovensko ozemlje nenadoma prelevi iz gospodarsko perifernega območja v gospodarsko najrazvitejši del nove jugoslovanske države, in nato analizi časa po drugi svetovni vojni so predstavljene tudi gospodarske razmere med prvo in drugo svetovno vojno kot tudi razmere onkraj rapalske meje v italijanski državi v času med obema svetovnima vojnama. Obdobje po osamosvojitvi Slovenije je opisano še posebej analitično. Obdobje po letu 1990 oziroma t. i. tranzicijsko obdobje še posebej pomenljivo oriše naslov dokumentarnega filma Zvezdana Martiča, Kam so vse tovarne šle. Seznam tovarn, ki so propadle konec osemdesetih let minulega stoletja in po letu 1990, je zelo dolg. Prevent, Rog, TAM, Metalna, TVT Boris Kidrič, Mura, Tovarna sladkorja Ormož, Toper, Iskra Delta, Iskra, Tobačna Ljubljana in Industrija usnja Vrhnika (IUV) so le del seznama. Vzrokov za takšno usodo je veliko, tranzicija oziroma prehod v nov družbenopolitični in ekonomski sistem je bil izjemno kompleksen proces, ki ga je potrebno razumeti tudi v kontekstu širšega dogajanja
Na dnu: Položaj beračev in brezdomcev od konca 19. stoletja do leta 1940
No full textIn the Habsburg Monarchy, the Penal Law on Crimes, Offences and Misdemeanours was adopted on 27 May 1852 and entered into force on 1 September 1852. In Slovenia, this law – with amendments, of course – was in force until as late as 1 January 1930, when it was replaced with the Criminal Code for the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes. The matter of defining and sanctioning begging, vagrancy, and idleness was governed more precisely by the Law No. 89 of 24 May 1885, while the Law No. 90, issued on the same day, governed the establishment, management, and maintenance of workhouses and houses of correction. In the first period after the dissolution of the Habsburg Monarchy in 1918 and in the context of the new state regime, which encompassed the majority of the Slovenian space, the punishment of vagrancy was governed by the Law on the Protection of Public Safety and Order in the State of 1 August 1921. Begging and suppression of idleness, in general, were still regulated by the Austrian rules for as long as until 1930, when the Criminal Code for the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes entered into force.Leta 1852, natančneje 27. maja, je bil v habsburški monarhiji sprejet Kazenski zakon o hudodelstvih, pregreških in prestopkih, ki je stopil v veljavo 1. septembra 1852. Na Slovenskem je ta zakon, seveda s spremembami, veljal vse do 1. januarja 1930, ko je stopil v veljavo Kazenski zakonik za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Samo področje definiranja in sankcioniranja beračenja, potepanja in delomrznosti je natančneje sicer urejal zakon z dne 24. maja 1885 št. 89, zakon izdan istega dne, št. 90, pa je urejal ustanovitev, ureditev in vzdrževanje prisilnih delavnic ter poboljševalnic. V prvem obdobju po razpadu habsburške monarhije, torej po letu 1918 in novi državni ureditvi, v kateri je zaživel večji del slovenskega prostora, je kaznovanje potepanja urejal Zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne 1. avgusta 1921. Glede beračenja in splošno zatiranja delomrznosti pa so ostajali še naprej v veljavi avstrijski predpisi, vse do leta 1930, ko je v veljavo stopil Kazenski zakonik za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tako avstrijska kot kasnejša zakonodaja kraljevine sta se omejevali na represivne ukrepe, ki so bili usmerjeni na kazensko pravno zatiranje beraštva in potepuštva. Zaporne kazni, ki so grozile vsem, ujetim pri beračenju ali potepanju brez sredstev, sta dopolnjevala še odgon in oddaja v prisilno delavnico. Vsi ti ukrepi bi morali delovati zastraševalno in svarilno ter posledično odvrniti obubožane posameznike od izkoriščevalskega in neproduktivnega načina življenja. Vir: JA
Ustvarjanje slovensko-hrvaške meje
No full textZakaj je meja obsedena? V klasični grozljivki Eksorcist (1973) starodavni hudobni duh obsede dvanajstletno deklico Regan iz Washingtona. Pričnejo se dogajati čudne in strašljive stvari: deklica se obnaša nenavadno, krade, preklinja in zmerja. Starši se sprašujejo, kaj naj storijo, končno se obupani obrnejo na eksorcista.
Tudi slovensko-hrvaška meja se je nedolgo po vzpostavitvi neodvisnosti obeh držav pričela obnašati, kot da bi jo nekaj obsedlo. Do tedaj benevolentna razmejitev med dvema jugoslovanskima republikama je postala poligon za kričanje, zmerjanje in očitke po kraji ozemlja. Vloga naddržavnega eksorcista pa je bila v prvem desetletju novega tisočletja zaupana Evropski uniji. Pod njenim pokroviteljstvom sta 4. novembra 2009 Slovenija in Hrvaška podpisali arbitražni sporazum. A pokazalo se je, da je izganjanje mejaških duhov za voditelje obeh držav in Evropsko unijo prevelik zalogaj. Arbitražno sodišče je svojo razsodbo izreklo 29. junija 2017, vendar (v času priprave knjige) Republika Hrvaška razsodbe ne priznava zaradi prisluškovalne afere slovenskega arbitra v letu 2015
Na dnu: Položaj beračev in brezdomcev od konca 19. stoletja do leta 1940
No full textIn the Habsburg Monarchy, the Penal Law on Crimes, Offences and Misdemeanours was adopted on 27 May 1852 and entered into force on 1 September 1852. In Slovenia, this law – with amendments, of course – was in force until as late as 1 January 1930, when it was replaced with the Criminal Code for the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes. The matter of defining and sanctioning begging, vagrancy, and idleness was governed more precisely by the Law No. 89 of 24 May 1885, while the Law No. 90, issued on the same day, governed the establishment, management, and maintenance of workhouses and houses of correction. In the first period after the dissolution of the Habsburg Monarchy in 1918 and in the context of the new state regime, which encompassed the majority of the Slovenian space, the punishment of vagrancy was governed by the Law on the Protection of Public Safety and Order in the State of 1 August 1921. Begging and suppression of idleness, in general, were still regulated by the Austrian rules for as long as until 1930, when the Criminal Code for the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes entered into force.Leta 1852, natančneje 27. maja, je bil v habsburški monarhiji sprejet Kazenski zakon o hudodelstvih, pregreških in prestopkih, ki je stopil v veljavo 1. septembra 1852. Na Slovenskem je ta zakon, seveda s spremembami, veljal vse do 1. januarja 1930, ko je stopil v veljavo Kazenski zakonik za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Samo področje definiranja in sankcioniranja beračenja, potepanja in delomrznosti je natančneje sicer urejal zakon z dne 24. maja 1885 št. 89, zakon izdan istega dne, št. 90, pa je urejal ustanovitev, ureditev in vzdrževanje prisilnih delavnic ter poboljševalnic. V prvem obdobju po razpadu habsburške monarhije, torej po letu 1918 in novi državni ureditvi, v kateri je zaživel večji del slovenskega prostora, je kaznovanje potepanja urejal Zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne 1. avgusta 1921. Glede beračenja in splošno zatiranja delomrznosti pa so ostajali še naprej v veljavi avstrijski predpisi, vse do leta 1930, ko je v veljavo stopil Kazenski zakonik za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tako avstrijska kot kasnejša zakonodaja kraljevine sta se omejevali na represivne ukrepe, ki so bili usmerjeni na kazensko pravno zatiranje beraštva in potepuštva. Zaporne kazni, ki so grozile vsem, ujetim pri beračenju ali potepanju brez sredstev, sta dopolnjevala še odgon in oddaja v prisilno delavnico. Vsi ti ukrepi bi morali delovati zastraševalno in svarilno ter posledično odvrniti obubožane posameznike od izkoriščevalskega in neproduktivnega načina življenja. Vir: JA
Ustvarjanje slovensko-hrvaške meje
No full textZakaj je meja obsedena? V klasični grozljivki Eksorcist (1973) starodavni hudobni duh obsede dvanajstletno deklico Regan iz Washingtona. Pričnejo se dogajati čudne in strašljive stvari: deklica se obnaša nenavadno, krade, preklinja in zmerja. Starši se sprašujejo, kaj naj storijo, končno se obupani obrnejo na eksorcista.
Tudi slovensko-hrvaška meja se je nedolgo po vzpostavitvi neodvisnosti obeh držav pričela obnašati, kot da bi jo nekaj obsedlo. Do tedaj benevolentna razmejitev med dvema jugoslovanskima republikama je postala poligon za kričanje, zmerjanje in očitke po kraji ozemlja. Vloga naddržavnega eksorcista pa je bila v prvem desetletju novega tisočletja zaupana Evropski uniji. Pod njenim pokroviteljstvom sta 4. novembra 2009 Slovenija in Hrvaška podpisali arbitražni sporazum. A pokazalo se je, da je izganjanje mejaških duhov za voditelje obeh držav in Evropsko unijo prevelik zalogaj. Arbitražno sodišče je svojo razsodbo izreklo 29. junija 2017, vendar (v času priprave knjige) Republika Hrvaška razsodbe ne priznava zaradi prisluškovalne afere slovenskega arbitra v letu 2015