Zbirka ADP Dataverse
Not a member yet
251 research outputs found
Sort by
COVID-19 in turizem, 2020
No full textRaziskava ponuja dojemanje dogajanja Slovencev v zgodovinsko posebnem trenutku – takoj ob začetku epidemije COVID-19. Spletna anketa je bila izvedena za časa prvega zaprtja države (marec – april 2020) in ponuja poglobljen vpogled Slovencev na zaznavanje grožnje pred COVID-19 na dveh dimenzijah: resnost oz. dovzetnost za grožnje; kako je to odvisno od njihovih demografskih značilnosti in preteklih izkušenj s potovanji in kako je epidemija vplivala na njihove načrte o potovanjih v prihodnosti. Raziskava sledi teorijam t.i. apelov strahu in analizira mehanizme odzivanja na grožnjo: izogibanje razmišljanju o grožnji in zanikanje obstoja grožnje. Vključuje analizo virov informacij in demografske spremenljivke.The present study provides a snapshot of Slovene perceptions in a historically unique point of time – the early days of the COVID-19 related lockdown. Based on an online survey performed in March and April 2020 the study provides first insights into Slovene perceived threats of COVID-19 on two dimensions: severity and susceptibility; how this depends on their demography and past travel experience and what, in this specific point in time, they think about future travel avoidance. Furthermore, the research follows the approaches to so-called fear appeals and analyses the mechanisms of response to the threat: avoiding thinking about the threat and denying the existence of a threat. Finally, the research includes demographic variables and information sources regarding the pandemic
Anketa o opravljanju osebne asistence v času covid-19, 2020
No full textCilj raziskave je bil zbrati podatke o razmerah pri delu osebnih asistentov med epidemijo COVID-19. Delovni proces osebnih asistentov je namreč individualiziran, saj poteka na domu uporabnika, hkrati pa je odvisen od potreb posameznega uporabnika. Država storitev osebne asistence financira že skoraj dve desetletji, a je področje zakonodajno urejeno šele od začetka leta 2019. Uveljavitev zakonodaje je razširila dostop do osebne asistence, s tem pa se močno povečalo število zaposlenih osebnih asistentov. Zaradi narave dela se pogosto pojavljajo tako konflikti z uporabniki storitve kot z izvajalci (formalnimi delodajalci); v začetku leta 2020 je prišlo tudi do sindikalizacije osebnih asistentov (Sindikat osebne asistence). Cilj raziskave je bil preveriti, ali so se v času epidemije pritiski in konflikti povečali, ter pridobiti informacije o zaščitni opremi in ukrepih, ki so jih zagotovili izvajalci ali ministrstvo.The aim of the survey was to obtain information about the working conditions of personal assistants (PAs) during the COVID-19 epidemic. The labor process of personal assistants is individualized, as it takes place at the user's home, and at the same time depends on the specific needs of an individual user. The state has been financing personal assistance services for almost two decades, but the field has been regulated only since the beginning of the year 2019. The legislation has expanded access to personal assistance, thus greatly increasing the number of employed PAs. Due to the nature of work, conflicts often arise with both the users and contractors (formal employers of PAs). The purpuse of the survey was to test if the pressure and conflicts increased during the epidemic, and wanted to obtain information about protective gear and measures provided by the contractors or the ministry
Novinarstvo v socialistični Jugoslaviji in imaginariji medijev skozi občinstvo, 2020
No full textV raziskavi jih je zanimalo, kako so posameznice in posamezniki v socialistični Jugoslaviji v vsakdanjem kontekstu uporabljali medije, ter kako je ta uporaba prispevala k tvorjenju kolektivnih imaginarijev v jugoslovanski družbi. Osrednji namen je pridobivanje prvoosebnih informacij o tem, kako in katere medije so intervjuvanci in intervjuvanke uporabljali, kako so dojemali novinarje in novinarsko poročanje, koliko so mu zaupali, v kakšni meri so bili do medijskih vsebin kritični in kako so v povezavi z mediji dojemali širšo jugoslovansko družbo. Cilj raziskave je pridobivanje prvoosebnega vpogleda v prakse občinstev skozi raziskovanje spomina ter s tem omogočiti boljše razumevanje delovanja medijev v tem obdobju. Raziskava je potekala v študijskem letu 2019/2020 v okviru predmeta Zgodovina novinarstva na dodiplomskem programu Novinarstvo (Fakulteta za družbene vede).The research focuses on how individuals living in socialist Yugoslavia used media in everyday context and how this use contributed to the formation of collective imaginaries in Yugoslav society. The main intention was to collect first-person information about how and which media interviewees used in this historic period, how they perceived journalists and journalistic reporting, how much they trusted this reporting, to what degree they were critical regarding the media content they received and how they perceived wider Yugoslav society in connection to the media. The aim of the research was to gather first-person recollections by researching their memories of the past. With that in mind, they wanted to enable a better understanding of how media operated in that historic era. Research was performed in the academic year 2019/2020 as a part of History of Journalism course at the undergraduate program Journalism (Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana)
Slovensko javno mnenje 2020/2
No full textV okviru raziskovalnega programa Slovensko javno mnenje (SJM) in časovnega načrta raziskav je bila v letih 2020–21 opravljena Evropska družboslovna raziskava - ESS val 10. ESS je znanstveno zasnovan mednarodni raziskovalni projekt. Vzpostavlja podatkovne vire za spremljanje dinamike socialne klime, stališč in vrednot v spreminjajoči se Evropi ter zagotavlja popolno medčasovno primerljivost podatkov za več kot 30 evropskih držav. Raziskava SJM vključuje jedrni blok vprašanj o stališčih in ocenah, ki ostaja nespremenjen skozi vsa leta ter rotirajoče (občasno ponovljive) posebne tematske module, ki so posvečeni specifičnim temam in so izbrani na podlagi mednarodnih javnih razpisov za sodelovanje v projektu. V valu 10 sta poleg jedrnega vsebinskega modula vključena še dva posebna tematska sklopa, in sicer: »razumevanje demokracije (delna ponovitev modula iz leta 2012)« ter »sklop o digitalnih socialnih stikih v poklicnem in družinskem življenju«. Glej povezavo: https://ess-search.nsd.no/en/study/172ac431-2a06-41df-9dab-c1fd8f3877e7. Raziskava uporablja najvišje metodološke standarde (dosledno verjetnostno vzorčenje, visoko stopnjo nadzora kakovosti skozi vse raziskovalne faze ter v fazi ureditve in priprave končnih podatkov).As part of the Slovenian Public Opinion (SPO) research program and the research roadmap, the European Social Research Survey - ESS round 10 has been conducted in the years 2020–21. The ESS is academic driven cross-national social survey. It provides data sources for observing the dynamics of the social climate, attitudes and values in a changing Europe, and ensures full cross-national comparability for more than 30 European countries. The survey includes a core block of general opinion questions and assessments that remains unchanged over the years and special rotating modules dedicated to specific topics selected on the basis of international calls. In addition to the core module ESS round 10 includes two special rotating modules: Democracy (partial repetition of the 2012 module) and Digital contacts. See link: https://ess-search.nsd.no/en/study/172ac431-2a06-41df-9dab-c1fd8f3877e7 The research utilizes the highest methodological standards (consistent probability sampling, high level of quality control throughout all research phases and in the phase of data processing and final data preparation)
Register kmetijskih gospodarstev
No full textRegister kmetijskih gospodarstev (RKG) je zbirka podatkov o kmetijskih gospodarstvih (KMG) v Sloveniji. Namen registra je vodenje podatkov o kmetijskih gospodarstvih, kar med drugim omogoča uveljavljanje raznih pravic, kot so npr. ukrepi kmetijske politike. V RKG se vpišejo KMG, ki morajo biti po predpisih vpisana v obvezne zbirke podatkov ministrstva (imetniki goveda, prašičev, drobnice, čebelarji, vinogradniki, …), uveljavljajo finančne podpore iz Zakona o kmetijstvu ali druge ukrepe kmetijske politike, so za opravljanje kmetijske dejavnosti vpisana v uradne evidence ali registre po drugih predpisih, imajo v uporabi najmanj en hektar zemljišč, ki po evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč sodijo med kmetijska zemljišča ali 0,1 ha oljčnikov ali 0,2 ha intenzivnih sadovnjakov ali 0,1 ha jagodičja ali lupinarjev ali hmeljišče oz. tržijo pridelke, ki jih pridelujejo (lahko tudi razlogi, ki so navedeni v Zakonu o kmetijstvu (Zkme-1)). RKG se vodi v opisni in grafični obliki, vodijo ali prevzemajo se naslednji podatki: podatki o KMG: • naslov ali sedež KMG in nosilec KMG • kmetijska zemljišča v uporabi (GERK in BLOK) • podatki o trajnih nasadih • dopolnilne dejavnosti na kmetiji • podatki o planinah in skupnih pašnikih • drugi podatki iz 143. člena Zakona o kmetijstvu. Podatki v RKG se vodijo od leta 1998, GERK-i (zemljišča v uporabi KMG) pa od 2005 (slednji so za uporabnike dostopni od leta 2006). Pravna podlaga (najpomembnejša): a) Zakon o kmetijstvu (ZKme-1: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4716) in b) Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV12579), ki zajema tudi povezavo do obrazcev, potrebnih za zbiranje podatkov
Evidenca pridelovalcev in predelovalcev ekoloških kmetijskih pridelkov ali živil
No full textZbiranje podatkov v Evidenci pridelovalcev in predelovalcev ekoloških kmetijskih pridelkov ali živil je namenjeno spremljanju stanja na trgu, spremljanju pridelovalcev in predelovalcev, površin, količin, števila živali, kontrol, izdanih certifikatov, ... V evidenci se vodijo podatki o pridelovalcih in predelovalcih, o kontrolah, izdanih certifikatih in dovoljenja za izjeme od pravil ekološkega kmetovanja. Podatki v sedanji obliki so dostopni od leta 2007 (predtem le v sumarni obliki, t.j. od leta 2000 naprej). Pravna podlaga: a) Zakon o kmetijstvu (ZKme-1: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4716) in b) Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV13168) ter ostale Uredbe. Večina podatkov iz evidence je javno dostopnih (izjema le davčna in matična št., EMŠO in KMG-MID). Podatki so dostopni na spletni strani SURS-a in EUROSTA-a ter Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Nacionalna evidenca funkcionalno degradiranih območij v Sloveniji, 2020
No full textHitre družbene in gospodarske spremembe močno vplivajo na vse hitrejšo dinamiko prostorskega razvoja. Na eni strani se srečujemo z vse večjimi zahtevami investitorjev po novih območjih za razvoj dejavnosti, na drugi z vedno večjo dinamiko opuščanja že vzpostavljenih dejavnosti, kar vodi v različne vrste degradacije, najpogosteje pa v fizično degradacijo prostora. V raziskavi so predstavljene značilnosti funkcionalno degradiranih območij v Sloveniji, njihovo število in površina (v ha), kriteriji za njihovo opredelitev, tipologija ter argumenti za nadaljnje spremljanje in redno ažuriranje novega prostorskega in podatkovnega sloja. Funkcionalno degradirano območje (FDO) je opredeljeno kot nezadostno izkoriščeno ali zapuščeno območje z vidnim vplivom predhodne rabe in zmanjšano uporabno vrednostjo. V Sloveniji je bil v okviru celovitega pristopa k obravnavi FDO leta 2017 prvič zasnovan in vzpostavljen sistem za evidentiranje in spremljanje FDO. katerega osnova je postopek identificiranja in evidentiranja FDO. Skupaj je bilo popisanih 1081 FDO, raziskava iz leta 2020 pa predstavlja njegovo nadaljevanje, saj so s prvim ažuriranjem nacionalne baze FDO ponovno preverili in popisali razmere na v letu 2017 evidentiranih FDO, v bazo pa vključili tudi na novo prepoznana območja. Skupaj so septembra 2020 popisali 1167 FDO v skupni površini 3747 ha. S kontinuiranim spremljanjem procesov v prostoru, vključevanjem predstavnikov vseh 212 slovenskih občin in terenskimi ogledi so dopolnili podatke. Evidentirali so večje spremembe (311 FDO), dodali na novo prepoznana območja (193 FDO) in iz baze izvzeli tista, na katerih se je ponovno začela odvijati dejavnost (107 FDO). Podatki FDO so dostopni tudi v spletni aplikaciji: .development of activities, on the other hand, with increasing the dynamics of abandonment of already established activities, which leads to various types of degradation, and most often to the physical degradation of space. This research presents the characteristics of functionally degraded areas in Slovenia, their number and the size (in ha), criteria for their definition, typology and arguments for further monitoring and regular updating of the new spatial and data layer. Functional degraded area (FDA) is defined as an underused or abandoned area with a visible impact of previous use and reduced use value. In Slovenia, as part of a comprehensive approach to the treatment of FDAs, in 2017 a system for recording and monitoring FDAs was designed and established for the first time, based on the process of identifying and recording FDAs. All togeather 1081 of FDAs were identified. The 2020 survey represents its continuation, as with the first update of the national FDA database, the authors re-checked and re-examined the situation on the FDAs registered in 2017, and also included newly identified areas in the database. In September 2020, they recorded a total of 1,167 FDAs with a total area of 3,747 ha. Researchers supplemented the data by continuously monitoring the processes in space, involving representatives of all 212 Slovenian municipalities and field visits. They recorded major changes (311 FDAs), added newly identified areas (193 FDAs) and excluded from the database those on which activity resumed (107 FDAs). FDO data are also available in the web application:
Mladina 2020
No full textRaziskava Mladina 2020 raziskuje stališča in stanje mladih v Sloveniji. Rezultati nacionalne raziskave so izjemnega pomena tako za naročnika (Urad RS za mladino) kot tudi za mladino in družbo kot celoto. Temeljni namen raziskave je podpora z dokazi podprtega oblikovanja javnih politik na področju mladine. Ob raziskavi so izvajalci pripravili tudi priporočila, ki lahko služijo kot izhodišče za oblikovanje ukrepov. Slednji pa naj bi mladim nudili boljše pogoje za prehod v odraslost, odraslim pa mirno zrelo dobo, zavedajoč se, da je mlada generacija opolnomočena in dobro pripravljena na spopad z vsemi življenjskimi okoliščinami. V anketi je sodelovalo 1200 mladih (starosti 15–29 let), vprašanja pa zajemajo naslednja področja: demografija, omrežja socialnih opor in medgeneracijsko sodelovanje, izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje, zaposlovanje in podjetništvo, bivanjske in stanovanjske razmere, zadovoljstvo z zdravjem, politična participacija in družbena angažiranost, ustvarjalnost in kultura, mobilnostni vzorci, uporaba IKT in spletnih okolij, potrošnja in nakupovalni vzorci, trajnostno vedenje in vrednote, vrednote, zanimanja in stališča. Podatkovna datoteka je namenjena uporabi v raziskovalne namene in je dostopna na zahtevo.The Youth 2020 research investigates the attitudes and situation of young people in Slovenia. The results of the national research are extremely important for both the client (the Office of the Republic of Slovenia for Youth) and for the youth and society as a whole. With the aid of the Youth 2020 research and the recommendations that researchers offered as part of the final report, the Office’s goal is primarily to formulate evidence-based public policies that have an impact on young people’s lives. 1,200 young people took part in the survey, and the questions cover the following areas: demography, social support networks and intergenerational cooperation, education, training and lifelong learning, employment and entrepreneurship, living and housing conditions, health satisfaction, political participation and social engagement, creativity and culture, mobility patterns, use of ICT and online environments, consumption and shopping patterns, sustainable behavior and values, values, interests and attitudes. The data file is available for research purposes only and accessible upon request
Novinarstvo in nove tehnologije, 2020
No full textRaziskava se osredotoča na vlogo digitalnih tehnologij v novičarskem delu. Preučuje kako internetizacija, vzpon digitalnih platform, metrike in možnosti avtomatizacije vplivajo na delovni proces, delitev dela, interakcijo z občinstvom ter na poslovne modele novičarskih medijev. V raziskavo je bilo vključenih pet uredništev slovenskih medijev, ki vsebine proizvajajo (tudi) za digitalno okolje: Siol.net, 24ur.com, MMC RTV SLO, VAL 202 in Večer. Pri izboru uredništev se je želelo zagotoviti raznolikost z vključitvijo javne radiotelevizije in zasebnih medijev z različnimi strukturami lastništva (tuje, domače zasebno, državno), kot tudi z vključitvijo različnih tipov medijev (časopis, radio, televizija, spletni portal javne radiotelevizije in primarno digitalni medij). Za celovito razumevanje problematike smo v raziskavo poleg urednikov in novinarjev iz vsake analizirane organizacije vključili predstavnike trženja, razvoja, analitike in strokovnjake za socialna omrežja. V raziskavo so bili vključeni tudi predstavniki Sindikata novinarjev Slovenije in Društva novinarjev Slovenije. Raziskava je potekala v okviru projekta Novi načini in globalni vzorci (re)produkcije spletnih novic.The research focuses on the role of digital technologies in newswork. The authors are interested in the impact of internetization, digital platforms, audience metrics and possibilities of automatization on the labor process, division of labor, interactions with the audience and on business models of news media. Five Slovene newsrooms that produce digital content were included: Siol.net, 24ur.com, MMC RTV SLO, VAL 202 and Večer. We selected the newsrooms to maximise variability on two dimensions: the first was by including the public broadcaster as well as private media with different ownership structures (foreign, domestic private, state); the second by including different types of media (press, radio, television, news portal of the public broadcaster and digital native). For a comprehensive understanding of the studied problems we included journalists, editors as well as representatives of marketing and IT, analytics and social media specialists from each organisation. We have also included representatives of the Slovenian Union of Journalists and the Slovene Association of Journalists. The research was conducted within the scope of the project New Modes and Global Patterns of Online News (Re)production
Evidenca komasacij
No full textEvidenca komasacij je evidenca o komasacijah kmetijskih zemljišč in zajema vsa komasacijska območja v Republiki Sloveniji. V evidenci se vodijo podatki o posameznih fazah postopka komasacij, vključno s ključnimi dokumenti (pravnomočne odločbe), ki so pomembni za novo dodelitev zemljišč v postopkih komasacije oz. za uvedbo in izvedbo komasacij. Vodenje podatkov o komasacijskih območjih se izvaja za namene prostorskega načrtovanja ter spremljanja sprememb katastra. V evidenci se vodi grafični in pisni del podatkov (glej 157. člen ZKme-1). Ne glede na to, v kateri fazi je komasacija so shape-i že dostopni. Trenutno sama aplikacija še ni dostopna. Pravna podlaga: a) Zakon o kmetijstvu (ZKme-1: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4716), b) Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO541), c) Pravilnik o evidenci komasacij (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV11163) in ostale uredbe