Zbirka ADP Dataverse
Not a member yet
251 research outputs found
Sort by
Razumevanje vzpona velike sile na primeru Kitajske, 2020
No full textNamen raziskave je bil s sistematičnim pregledom in dekonstrukcijo raziskovalnih predpostavk, z uporabo reflektivnega branja in ročne analize ključnih znanstvenih virov, preučiti razvoj in strukture raziskovalnega področja, ki se ukvarja z vzponom Kitajske kot velike sile, pri čemer se raziskovanje osredotoča na teoretske, metodološke in vrednostne usmeritve, ki utemeljujejo to polje med letoma 1978 in 2019. Jedro empirične analize temelji na podatkovni zbirki znanstvenih člankov, ki je bila 19. 10. 2020 ustvarjena s pomočjo bibliografske baze podatkov Web of Science (WoS). Iskanje je bilo omejeno na članke s ključno besedo China, objavljene v znanstveni kategoriji "International Relations", pri čemer so bili v prvem koraku vključeni le članki z vsaj 10 citati, kar je zagotovilo izbor 1.501 vplivnejših del. V nadaljnjem postopku je bila baza podatkov dodatno filtrirana na revije najvišjega vplivnostnega kvartila Q1 v letu 2020, kar je izbor zmanjšalo na 761 člankov. Slednji članki so bili podvrženi ročni analizi, pri kateri so bili dekodirani glede na štiri ključne raziskovalne predpostavke po Guzziniju (2013): empirične, konstitutivne, meta-teoretske in normativne predpostavke. Podatki so sistematično organizirani, kar omogoča identifikacijo in analizo tematskih, metodoloških in teoretskih trendov na temo vzpona Kitajske skozi različna časovna obdobja. Posebna pozornost je namenjena časovni analizi raziskovalnih tem, prepoznavanju sprememb v teoretskih pristopih in metodologijah ter njihovi distribuciji v znanstveni literaturi. Dekonstrukcija raziskovalnih predpostavk omogoča celovit vpogled v način, kako se vzpon Kitajske interpretira znotraj akademske skupnosti, in prispeva k širšemu razumevanju, kako se oblikuje raziskovalni diskurz o vzponu velike sile v mednarodnih odnosih. Raziskava je bila narejena v okviru doktorske disertacije.The aim of the study was to examine the development and structure of the research field that focuses on China's rise as a great power through a systematic review and deconstruction of research assumptions, employing reflective reading and manual analysis of key scholarly sources, with a particular emphasis on the theoretical, methodological, and value-oriented approaches that shaped this field between 1978 and 2019. The core of the empirical analysis is based on a dataset of scientific articles, created on October 19, 2020, using the Web of Science (WoS) bibliographic database. The search was limited to articles containing the keyword China, published under the "International Relations" scientific category. In the initial selection phase, only articles with at least 10 citations were included, resulting in a collection of 1,501 influential works. In the next step, the database was further refined to include only journals classified in the highest impact quartile (Q1) for the year 2020, reducing the final selection to 761 articles. These articles underwent manual analysis, where they were decoded according to four key research assumptions, as defined by Guzzini (2013): empirical, constitutive, meta-theoretical, and normative assumptions. The data is systematically organized, enabling the identification and analysis of thematic, methodological, and theoretical trends on the topic of China’s rise across different time periods. Special attention is given to the temporal analysis of research topics, identifying changes in theoretical approaches and methodologies, and their distribution within the scientific literature. The deconstruction of research assumptions provides a comprehensive insight into how China’s rise is interpreted within the academic community and contributes to a broader understanding of how the research discourse on the rise of great powers in international relations is formed. Study was done as part of a doctoral dissertation
Evidenca območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost
No full textEvidenca območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost je prostorska evidenca (vsebuje grafične sloje) in vsebuje območja, katerih raba zemljišč za kmetijsko dejavnost je omejena, t.j. na gorskih območjih, na območjih z naravnimi omejitvami in na območjih s posebnimi omejitvami, v Republiki Sloveniji. Kriterije za določitev območij z omejenimi možnostmi predpisuje predpis Evropske Unije, razvrstitev KMG v območja OMD pa predpiše minister. Evidenco ob vsakokratni spremembi potrdi Evropska komisija v okviru Programa razvoja podeželja. Namen evidence OMD je, da služi kot zakonodajni okvir za dodatne podpore območjem, kjer so prisotni višji stroški in/ali izguba dohodka, torej podpora kmetijskim zemljiščem zaradi omejitev na kmetijskih zemljiščih. Po začetni vzpostavitvi evidence v letu 2004, so sledile spremembe v letih 2007 in 2019. Grafični sloji so javno dostopni in na voljo za ponovno uporabo brez omejitev. Podatki so dostopni za vsa leta vodenja evidence, pri čemer se predlaga pozornost pri njihovi uporabi in interpretaciji. Pravna podlaga: Zakon o kmetijstvu (ZKme-1: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4716) in ostale Uredbe. Dostop do evidence OMD je mogoč preko Javni pregledovalnik grafičnih podatkov MKGP (http://rkg.gov.si/GERK/WebViewer/), kjer je eden izmed slojev. Prenos podatkov je možen preko MKGP portala https://rkg.gov.si/vstop/ oz. direktne povezave http://rkg.gov.si/GERK/documents/OMD_2019.rar; http://rkg.gov.si/GERK/documents/OMD_2007_2013.RA
Evidenca dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč
No full textEvidenca dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (v nadaljevanju: Evidenca dejanske rabe) je enotna državna evidenca o dejanski rabi zemljišč. Primarno je namenjena ugotavljanju dejanskega stanja rabe zemljišč kot pogoja za izvajanje ukrepov skupne kmetijske politike Evropske unije. Posredno in neposredno se podatki Evidence dejanske rabe uporabljajo tudi pri določanju dejanske rabe na parcelo v zemljiškem katastru, višine katastrskega dohodka, odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, spremembe bonitete zemljišč, upravičenosti do socialnih podpor, za statistične analize, raziskave, ipd. Podatki o gozdu v Evidenci dejanske rabe se usklajujejo s podatki iz evidenc Zavoda za gozdove Slovenije. Evidenca se vodi v grafični obliki na osnovi ortofoto (skeniran ali digitalni letalski ali satelitski posnetek) in drugih virov. V evidenci se vodijo podatki za posamezni poligon dejanske rabe. Pravna podlaga: a) Zakon o kmetijstvu (ZKme-1: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4716) in b) Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV9267). Zajem oz. razmejitev se izvede v skladu s takrat veljavno pravno podlago (pravilnik) ter podrobnejšimi navodili za zajem dejanske rabe (interpretacijski ključ). V pravilniku je tudi e-naslov, na katerem je objavljen Šifrant in opis vrst dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč. Aktualni pravilnik in ključ sta dostopna na http://rkg.gov.si/GERK/. Na omenjeni spletni strani so v ESRI shape formatu javno dostopni aktualni, do 1 mesec stari podatki iz evidence in arhivski podatki (stanje evidence v letih 2002, 2005, 2009, 2012, 2014, 2017). Datoteke poleg omenjenih podatkov vsebujejo tudi šifrante, metodološka pojasnila ter še nekaj drugih prikazov. Pri uporabi podatkov, predvsem pri časovni primerjavi, je potrebno upoštevati omejitve, ki izhajajo iz sprememb metodologije, ki so vezane na spremembe pravilnika in/ali interpretacijskega ključa. Podatki med leti tako niso neposredno primerljivi
Evidenca organizacij proizvajalcev, združenj organizacij proizvajalcev in skupin proizvajalcev za skupno trženje
No full textEvidenca je namenjena izvajanju ukrepov kmetijske politike in zakona, ki ureja promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov. Proizvajalci kmetijskih pridelkov iz posameznega sektorja se prostovoljno povežejo v organizacijo proizvajalcev z namenom skupnega opravljanja dejavnosti (doseganje skupnih ciljev pri načrtovanju pridelave, sama pridelava, priprava kmetijskih pridelkov za trg in njihovo trženje). Sektorji za katere je v Sloveniji dovoljena ustanovitev organizacije proizvajalcev so sadje in zelenjava, oljčno olje in namizne oljke, hmelj, mleko in mlečni proizvodi ter prašičje meso. Na podlagi odločbe o priznanju se organizacija proizvajalcev, združenje organizacij proizvajalcev ali skupina proizvajalcev ter njihovi člani vpišejo v evidenco ter vodijo podatki. Evidenca še ni vzpostavljena v aplikativni obliki. Pravna podlaga: a) Zakon o kmetijstvu (ZKme-1: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4716) in b) Pravilnik o evidenci organizacij proizvajalcev, združenj organizacij proizvajalcev in skupin proizvajalcev za skupno trženje (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV13251), ki tudi natančno predpisuje, kateri podatki se vodijo v evidenci ter ostale uredbe. Zavezanec na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano posreduje zahtevane podatke preko obrazca (ki je kot priloga dostopen na koncu Pravilnika) do 20. marca tekočega leta za preteklo leto, če ni drugače predpisano s predpisi EU, ki urejajo skupno ureditev kmetijskih proizvodov
Zgodovina Medijev, 2020
No full textNamen raziskave je spoznati rabo radia v zgodovinski perspektivi v slovenskem prostoru in predvsem njegov pomen v vsakdanjem življenju ljudi v preteklosti. Raziskava izhaja iz teoretskih izhodišč medijskih in kulturnih študij. Proučuje radio kot medij, ki je vnesel korenite spremembe v vsakdanja življenja ljudi s svojim prihodom v 20. letih 20. stoletja in se množično razširil v naslednjih desetletjih. Cilj raziskave je rekonstruirati njegov pomen, vlogo in rabe v družbi v preteklosti. Kulturna zgodovina radia tako razkriva, kako so se v slovensko družbo usidrali množični mediji v 20. stoletju, kako so transformirali vsakdanja življenja ljudi in njihove domove in kako so napovedovali prihod medijske dobe z zgodnjo mediatizacijo slovenske družbe, ki jo je močneje pričel prav radio.The purpose of the research is to investigate the use of radio in a historical perspective in Slovenia and especially its importance for the everyday life of people in the past. The research starts from the theoretical framework based on media and cultural studies. It studies radio as a medium that made radical changes in people's daily lives with its arrival in the 1920s and massive spread in the following decades. The aim of the research is to reconstruct its significance, role and uses in society in the past. The cultural history of radio thus reveals how the mass media anchored in Slovenia in the 20th century, how they transformed people's everyday lives and their homes and how they started the media age with the early mediatisation of Slovenian society
Sledenje priporočilom za omejitev epidemije, 2020
No full textNeodvisni strokovnjaki z različnih področij povezani kot člani civilnih iniciativ Sledilnik COVID-19 in Mladi zdravniki so sredi novembra 2020 izvedli anketo, s katero so želeli ugotoviti, v kolikšni meri so prebivalci Slovenije sledili priporočilom za omejitev epidemije COVID-19. Respondenti so poročali o vedenju v preteklih sedmih dneh, natančneje v drugem tednu novembra 2020. Na spletni vprašalnik, ki je bil razširjen po socialnih omrežjih, se je odzvalo 5744 ljudi. Na podlagi podatkov so avtorji primerjali razlike v upoštevanju priporočil med različnimi regijami. Vzporedno je bila izvedena tudi anketa na nacionalno reprezentativnem vzorcu z uporabo spletnega panela JazVem.si, ki jo je izvedel Valicon (n=527) (ADP IDNo: OMEPVE20).In mid-November 2020, independent experts from various fields connected as members of the civil initiatives COVID-19 Tracker Slovenia and Young Doctors (Mladi zdravniki) conducted a survey with which they wanted to find out to what extent the people of Slovenia followed the recommendations to limit the epidemic of COVID-19. Respondents reported their behaviour during past seven days, that is, during the second week of November 2020. In total, 5,744 people responded to the online questionnaire, which was shared across social networks. Based on this data, the differences in adherence to recommendations between different regions were calculated. In parallel, a survey was conducted on a nationally representative sample using the online panel JazVem.si, conducted by Valicon (n=527) (ADP IDNo: OMEPVE20)
Psihološki profil pandemije COVID-19 v Srbiji, 2020
No full textHiter odziv prebivalstva in upoštevanje preventivnih ukrepov sta dva od najučinkovitejših načinov omejevanja širjenja okužb v zgodnjih fazah epidemije. Raziskava govori o tem, kako ljudje zaznavajo informacije o poteku širjenja koronavirusa, kako dobro so informirani ter kako se odzivajo na dogajanje v zvezi s širjenjem novega koronavirusa. Natančneje govori o tem, v kolikšni meri zaupajo različnim predstavnikom in ustanovam ter kako verodostojne se jim zdijo informacije, ki jih prejemajo od njih. V povezavi s tem raziskava preučuje tudi, kako so omenjene zaznave povezane z dejanskim in hipotetičnim (v primeru prisotnosti simptomov) upoštevanjem ukrepov za omejitev širjenja bolezni. Raziskava se osredotoča na zaznave in odzive prebivalcev ter njihove povezave s samozaščitnim vedenjem. Ker pa je zaradi svoje dolgotrajnosti epidemija COVID-19 dolgotrajen proces, povezan z dinamičnimi spremembami v družbi in v psiholoških odzivih in vedenju ljudi, je bil namen preučiti tudi, kakšne so razlike v zaznavah in vedenju ljudi v posameznih fazah epidemije. Raziskava se je zato izvajala v obliki dnevnih merjenj do ukinitve izrednih razmer ter dodatnimi merjenji od marca do avgusta 2020. Podatkovna datoteka je opremljena s Srbskimi labelami, pri čemer je med spremnimi gradivi dostopna sintaksa za prevod datoteke v angleški jezik. Podatkovna datoteka, hranjena v ADP, je končna, predhodne objave pa temeljijo na preliminarnih podatkih in zato lahko pride do odstopanj.Rapid population response and compliance with preventive measures are two of the most effective ways to limit the spread of infections in the early stages of an epidemic. The study examines how people perceive information regarding the coronavirus spread, how well informed they are, and how they respond to developments related to the spread of the new coronavirus. More specifically, it examines the extent to which they trust the various representatives and institutions and how credible they find the information received from them. In this regard, the study also examines how these perceptions are related to actual and hypothetical (in the presence of symptoms) compliance with measures to limit the spread of the disease. The study focuses on the perceptions and responses of the population and their connections with self-protective behavior. Due to its long-lasting nature, COVID-19 epidemic is a long-term process linked to dynamic changes in society and psychological responses and behavior of people; therefore, authors were also interested in what are the differences in perceptions and behavior of people in different stages of the epidemic. Therefore, the study was carried out in the form of daily measurements until the end of emergency conditions and additional measurements from March to August 2020. Data file is in Serbian language. Syntax for translating data file into English is available among the accompanying materials. Data in the ADP database are final, while publications are based on preliminary data and therefore deviations in analyses may occur
Slovensko javno mnenje 2020/1
No full textTako kot dosedanje raziskave SJM je tudi tokratna raziskava izvedena v obliki standardizirane ankete na verjetnostnem vzorcu polnoletnih prebivalcev Slovenije. Za zbiranje podatkov je bila uporabljena kombinacija spletne in poštne ankete. V raziskavo sta vključena dva tematska sklopa: a) »Ogledalo javnega mnenja«, ki vključuje ponavljajoče teme raziskave SJM ter b) aktualni sklop vprašanj o življenju in stališčih v času epidemije COVID-19. Sklop »Ogledalo javnega mnenja« pokriva predvsem naslednje vsebine: zadovoljstvo z nekaterimi vidiki življenja (vključno s samooceno zdravja, oceno materialne situcije gospodinjstva), ocena razmer v nekaterih družbenih podsistemih, odnos do demokracije, odnos do priseljevanja, nekateri vidiki zaupanja, politične usmeritve in vrednote. Sklop »Življenje in stališča v času epidemije COVID-19« vključuje naslednje vsebine: dejstva o stiku z boleznijo COVID-19, občutek ogroženosti in skrbi, težave v času epidemije (povezano z ukrepi za preprečitev širjenja epidemije), odnos do ukrepov, povezanih z epidemijo (vključno s spoštovanjem ukrepov), spremembe vsakdanjih navad, zaupanje v institucionalne akterje v kontekstu epidemije, kaj se dogaja s socialnimi stiki in omrežji socialne opore, stališča o vzrokih epidemije in o njenem prihodnjem razvoju. Tako kot vse raziskave SJM tudi ta raziskava vključuje izčrpen sklop t.i. demografskih vprašanj (od spola in starosti do sestave gospodinjstva, dela in zaposlitve itd.).Like previous Slovenian Public Opinion (SJM) surveys, this survey was conducted in the form of a standardized social survey on the probability sample of the adult population of Slovenia. A combination of online and postal surveys was used to collect the data. Two sets are included in the survey: a) “The Mirror of Public Opinion”, which includes recurring topics of the SJM survey and b) current set of questions on life and attitudes during the COVID-19 epidemic. »The Mirror of Public Opinion« covers mainly the following topics: satisfaction with certain aspects of life (including self-assessment of health, assessment of the material situation of the household), assessment of the situation in some social subsystems, attitude towards democracy, attitude towards immigration, some aspects of trust, political orientations and values. The section "Life and attitudes during the COVID-19 epidemic" includes the following contents: facts about experience with COVID-19, sens of insecurity and concerns, problems associated with measures to prevent the spread of the epidemic, attitude to this measures (including compliance with measures), changes in daily habits, trust in institutional actors in the context of the epidemic, what is happening with social contacts and social support networks, views on the causes of the epidemic and its future development. Like all SJM research, this research also includes a comprehensive set of demographic questions (from gender and age to household composition, employment and work situation etc.)
Raziskava Novanormalnost, 2020
No full textZ raziskavo Novanormalnost se je spremljalo odziv hrvaške javnosti na nove razmere nastale zaradi razglasitve pandemije novega koronavirusa COVID-19. Raziskava je vsebovala ključne indikatorje odzivanja javnosti na ukrepe in doživljanje vsakodnevnega življenja kot so osebna percepcija situacije, pričakovanja glede prihodnosti, percepcija ustreznosti ukrepov, ipd. Podatki so se vzporedno zbirali v štirih državah, in sicer poleg Hrvaške, še v Sloveniji, v Bosni in Hercegovini in v Srbiji. Za podatke ostalih držav glej ustrezni opis raziskave. OPOZORILO: V posameznem valu anketiranja niso bila vedno zajeta vsa vprašanja iz vprašalnika, zato predlagamo pozornost pri analizi podatkov.With the Newnormal Research the Croatian public reactions to the new situation resulted by the declaration of a pandemic of the new coronavirus COVID-19 was monitored. The research contained key indicators of the public response to measures and the experience of everyday life such as personal perception of the situation, individual expectations, perception of the adequacy of measures, etc. Data was collected in four countries in parallel. In addition to Croatia, also in Slovenia, Bosnia and Herzegovina and Serbia. See the relevant survey description for data from other countries. WARNING: In each survey wave, not all questions from the questionnaire were always covered, so attention when analyzing the data is advised
Analiza izobraževanja na daljavo v času prvega vala epidemije covida-19 v Sloveniji, 2020
No full textRaziskava je sledila trem temeljnim ciljem: (1) Ugotoviti prevladujoče poglede in prakse izobraževanja na daljavo slovenskih učiteljic in učiteljev na različnih nivojih izobraževanja v času prvega vala epidemije covida-19 ter njihovo zaznavanje sodelovanja v šolskih kolektivih. (2) Ugotoviti doživljanje in izkušnje učencev s poučevanjem in učenjem na daljavo v času epidemije covida-19 in (3) ugotoviti, kako so ravnateljice in ravnatelji slovenskih osnovnih in srednjih šol v času izobraževanja na daljavo izvajali pedagoško vodenje. V kontekstu vsakega cilja je bilo oblikovanih več raziskovalnih vprašanj. V zvezi z učitelji: Kako so učitelji doživljali izobraževanje na daljavo v primerjavi s poukom v razredu, kako so organizirali in izvajali pouk na daljavo s pomočjo digitalne tehnologije, kako so prilagajali učne cilje in vsebine, katere didaktične pristope in strategije so uporabljali pri izobraževanju na daljavo itd. V zvezi z učenci so bila oblikovana naslednja raziskovalna vprašanja: Kako so učenci in dijaki doživljali in zaznavali pouk na daljavo, s kakšnimi miselnimi izzivi so se pri pouku srečevali ter kako je potekalo pridobivanje ocen? V povezavi z ravnatelji: Kako so organizirali spremljali in vrednotili učenje in poučevanje na daljavo, kako so na daljavo izvajali konference ter podpirali sodelovanje in dialog med različnimi deležniki ter kako so presojali lastno vodenje oz. katere pristope k vodenju na daljavo so doživljali kot učinkovite in jih bodo ohranili tudi v prihodnosti?The study pursued three main objectives: 1. Determining the prevailing views and practices of distance learning among Slovenian teachers at different levels of education during the first wave of the COVID-19 pandemic, and their perception of cooperation in school collectives. 2. Determining the students’ experiences with distance learning during the COVID-19 pandemic. 3. Determining how the principals of Slovenian primary and secondary schools implemented pedagogical leadership during distance learning. In the context of each objective, we formulated several research questions. Regarding teachers, among other things: How did the teachers experience distance learning in comparison to classroom lessons, how did they organize and implement distance learning using digital technology, how did they adapt the learning objectives and lesson contents, which didactic approaches and strategies did they use during distance learning, etc. The following research questions were formed with regard to the students: How did primary and secondary school students experience and perceive distance learning, which psychological challenges did they encounter during lessons, and how were they graded? In regard to the principals, we researched how they organized, monitored and assessed distance learning: How the remote conferences were held, how they supported cooperation and dialogue between various parties, how they assessed their own leadership or which approaches to remote leadership they experienced as effective and will continue to use in the future