Zbirka ADP Dataverse
Not a member yet
    251 research outputs found

    Vsakdanjik

    No full text
    Zagon participativnega spletnega dnevnika o vsakdanjiku in družbi je sprožila epidemija Covid-19, ki je korenito spremenila dnevne rutine in vsakdanje navade ter s tem spodbudila premisleke o samoumevnosti vsakdanjega življenja in sodobni družbi. Spletni dnevnik je zbirka gradiva o spremenjenem vsakdanjiku posameznikov. Cilj raziskave je ustvariti arhiv zapisov o času, ki je bistveno spremenil vsakdanjik in spodbudil k refleksiji poznanega načina življenja in novih družbenih vprašanj. Glavni obravnavani problemi: vsakdanje življenje med epidemijo covida-19, praznično leto v izrednih razmerah, kritični odzivi na vlado in ukrepe, sprejete za omejevanje epidemije. Posamezniki so lahko svoje razmisleke objavili na spletni strani Vsakdanjika od aprila do junija 2020. Participativni spletni dnevnik je razdeljen na tri poglavja: v rubriki O vsakdanjiku so objavljeni premisleki o vsakdanjiku drugih in o tem, kaj ga oblikuje oziroma zaznamuje. Rubrika Premisleki o družbi prinaša odzive na aktualna družbena dogajanja in razmere. Poglavje Utrinki je namenjeno krajšim opazkam, povezavam na objave na drugih spletiščih in fotografijam ali drugemu slikovnemu gradivu.The launch of the participatory blog on everyday life and society was triggered by the Covid-19 epidemic, which radically changed daily routines and daily habits, thus encouraging reflections on the self-evidentness of everyday life and modern society. A blog is a collection of material about the changed daily lives of individuals. The aim of the research is to create an archive of time records, which significantly changed everyday life and encouraged reflection on new social issues. Main issues addressed: daily life during the covida-19 epidemic, the festive year in emergencies, critical responses to the government, and measures taken to curb the epidemic. Individuals could publish their own reflections on the Everyday website from April to June 2020. The participatory blog is divided into three chapters: in the section On everyday life, reflections on the everyday life of others are published. The Reflections on Society section provides responses to current social events and conditions. The Snapshots section is intended for short remarks, links to postings on other websites and photographs or other pictorial material

    Raziskava Novanormalnost, 2020

    No full text
    Z raziskavo Novanormalnost se je spremljalo odziv bosansko-hercegovske javnosti na nove razmere nastale zaradi razglasitve pandemije novega koronavirusa COVID-19. Raziskava je vsebovala ključne indikatorje odzivanja javnosti na ukrepe in doživljanje vsakodnevnega življenja kot so osebna percepcija situacije, pričakovanja glede prihodnosti, percepcija ustreznosti ukrepov, ipd. Podatki so se vzporedno zbirali v štirih državah, in sicer poleg Bosne in Hercegovine, še v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji. Za podatke ostalih držav glej ustrezni opis raziskave. OPOZORILO: V posameznem valu anketiranja niso bila vedno zajeta vsa vprašanja iz vprašalnika, zato predlagamo pozornost pri analizi podatkov.With the Newnormal Research the reactions of the public of the Bosnia and Herzegovina to the new situation resulted by the declaration of a pandemic of the new coronavirus COVID-19 was monitored. The research contained key indicators of the public response to measures and the experience of everyday life such as personal perception of the situation, individual expectations, perception of the adequacy of measures, etc. Data was collected in four countries in parallel. In addition to Bosnia and Herzegovina, also in Slovenia, Croatia and Serbia. See the relevant survey description for data from other countries. WARNING: In each survey wave, not all questions from the questionnaire were always covered, so attention when analyzing the data is advised

    Raziskava Novanormalnost, 2020

    No full text
    Z raziskavo Novanormalnost se je spremljalo odziv srbske javnosti na nove razmere nastale zaradi razglasitve pandemije novega koronavirusa COVID-19. Raziskava je vsebovala ključne indikatorje odzivanja javnosti na ukrepe in doživljanje vsakodnevnega življenja kot so osebna percepcija situacije, pričakovanja glede prihodnosti, percepcija ustreznosti ukrepov, ipd. Podatki so se vzporedno zbirali v štirih državah, in sicer poleg Srbije, še v Sloveniji, na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini. Za podatke ostalih držav glej ustrezni opis raziskave. OPOZORILO: V posameznem valu anketiranja niso bila vedno zajeta vsa vprašanja iz vprašalnika, zato predlagamo pozornost pri analizi podatkov.With the Newnormal Research the Serbian public reactions to the new situation resulted by the declaration of a pandemic of the new coronavirus COVID-19 was monitored. The research contained key indicators of the public response to measures and the experience of everyday life such as personal perception of the situation, individual expectations, perception of the adequacy of measures, etc. Data was collected in four countries in parallel. In addition to Serbia, also in Slovenia, Croatia and Bosnia and Herzegovina. See the relevant survey description for data from other countries. WARNING: In each survey wave, not all questions from the questionnaire were always covered, so attention when analyzing the data is advised

    Seksualno delo v Sloveniji, 2020

    No full text
    Raziskava obsega sistematični pregled literature o seksualnem delu v Sloveniji, ki je bila objavljena med letoma 1990 in 2020. Teoretsko-konceptualni okvir raziskave temelji na znanstveni literaturi, ki prostitucijo in druge seksualne storitve obravnava kot legitimno obliko dela in ugotavlja, da izključujoče politike in stigmatizacija slabijo položaj seksualnih delavk(-cev), omejujejo njihove človekove in delavske pravice ter ustvarjajo kontekste za njihovo izkoriščanje. Osrednje vprašanje je, ali je mogoče poklicna tveganja v seksualnem delu odpraviti ali vsaj omiliti s politikami. Glavni namen sistematičnega pregleda je bil povzeti ugotovitve predhodnih študij o poklicnih tveganjih v seksualnem delu ter strategijah in politikah za njihovo zmanjševanje. Razen tega raziskovalca z analizo teoretskih pristopov, metodologij in vzorcev predhodnih študij odgovarjajo na vprašanja, kakšni so obseg, značilnosti in vrzeli na področju raziskovanja seksualnega dela v Sloveniji, s čimer so želeli ugotoviti, kje se kažejo potrebe po novih raziskavah ter s tem prispevati h razvoju raziskovalnega polja.The study covers a systematic review of the literature on sex work in Slovenia, published between 1990 and 2020. The theoretical-conceptual framework of the research is based on the scientific literature, which treats prostitution and other sexual services as a legitimate form of work and notes that exclusionary policies and stigmatization weaken the position of sex workers, limit their human and labour rights and create contexts for their exploitation. One of the main questions is whether occupational risks in sex work can be eliminated or at least mitigated by policies. The main aim of the systematic review was to summarize the findings of previous studies on occupational risks in sex work and strategies and policies to reduce them. In addition, by analyzing theoretical approaches, methodologies and samples of previous studies, researchers answer the questions, what are the scope, characteristics and gaps in the field of research on sex work in Slovenia, with which they wanted to find out where the need for new research is manifested and thereby contribute to the development of the research field

    Družbene vloge novinarstva med epidemijo COVID-19, 2020

    No full text
    Kvalitativna študija temelji na 18 poglobljenih intervjujih z novinarji in uredniki javne Televizije Slovenija in komercialne POP TV, ki so bili opravljeni v času uradne epidemije Covid-19 v Sloveniji. Cilj raziskave je proučiti družbeno vlogo novinarstva med epidemijo skozi tri dejavnike omejevanja novinarskega dela: (1) epidemiološka situacija in varovanje zdravja, (2) politični ukrepi in oženje pravice do komuniciranja in (3) zagotavljanje finančne vzdržnosti medijskih hiš in zmanjševanje stroškov dela v spreminjajočem se ekonomskem okolju. Raziskava je del raziskovalnega progama ARRS Množični mediji, javna sfera in družbene spremembe.This qualitative study is based on 18 in-depth interviews with journalists and editors of public Television Slovenia and commercial POP TV conducted during the official epidemic of Covid-19 in Slovenia. The goal of the study is to explore the social role of journalism during the epidemic through the three limiting factors of journalistic work: (1) epidemiological situation and health measures, (2) political measures and narrowing the right to communicate, (3) financial viability of media and reducing labour costs in the changing economic environment. The study is part of the research programme of ARRS Mass media, the public sphere and social changes

    Register pridelovalcev grozdja in vina

    No full text
    V evidenci se vodijo podatki o pridelovalcih grozdja, vina in vinogradih, ki jih obdelujejo. Vodijo se tudi podatki o letni pridelavi grozdja, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina, o zalogah vina, o izvedenih enoloških postopkih in o pridobljenih odločbah o ocenah vina v Republiki Sloveniji. Namen evidence je spremljanje stanja v panogi in zagotavljanje sledljivosti porekla vina. Podatki so se začeli zbirati leta 1976, v današnji obliki pa leta 1999, medtem, ko so uporabniku dostopni arhivski podatki od novembra 2002. Pravna podlaga: a) Zakon o vinu (ZVin: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4816) in b) Pravilnik o registru pridelovalcev grozdja in vina (http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV7306), ki v obliki prilog zajema tudi povezavo do obrazcev za posredovanje podatkov v register

    Raziskava o stališčih do ukrepov za zajezitev epidemije COVID-19 v Sloveniji, 2020

    No full text
    Pojav epidemije pogosto spremljajo najrazličnejši ukrepi, tako ekonomski, socialni, kot tudi samozaščitni. V primeru širitve bolezni COVID–19 je v Sloveniji (samo)zaščitne ukrepe za zajezitev širitve okužb formalno sprejela Vlada Republike Slovenije, njihovo spoštovanje pa je zagotavljala z represivnimi in omejevalnimi ukrepi različnih pristojnih organov. Poleg formalnega nadzora so bile prisotne tudi druge oblike nadzorstva, kar se je kazalo v objavah množičnih in družbenih medijev. Tako je v času COVID–19 mogoče zaznati prepletanje formalnega in neformalnega družbenega nadzorstva. V raziskavi, ki je temeljila na teoriji generalne prevencije in varnostnomotivacijske teorije se je ugotavljalo kateri zunanji in notranji dejavniki so povezani s samozaščitnim vedenjem ljudi v tovrstnih okoliščinah. Anketa je bila izvedena na priložnostnem vzorcu, pri čemer je bilo vabilo k sodelovanju v anketi objavljeno v nekaj zaprtih in javnih slovenskih skupinah na socialnem omrežju Facebook, kar pomeni, da so na anketo odgovarjale osebe, ki so bodisi člani skupine, bodisi jo spremljajo, ali so jo obiskali naključno. Anketni vprašalnik je bil izvorno razvit v angleščini. Na voljo je slovenski prevod anketnega vprašalnika. Podatkovna datoteka je dostopna v slovenskem in angleškem jeziku.The outbreak of an epidemic is often accompanied by various measures, such as economic, social, and self-protective. In the case of the COVID–19 outbreak in Slovenia, the Slovenian Government formally adopted several (self)protective measures. These were enforced by various authorities, which used repressive and restrictive means to curb the spread of infections. In addition to formal control, other forms of monitoring were also present, namely related to mass and social media. Thus, during the COVID–19 pandemic, the intertwining of formal and informal social control could be observed. In this exploratory study based on the general deterrence theory and protection-motivation theory, authors investigated which external and internal factors are associated with self-protective behavior in such circumstances. The survey was conducted on an availability sample, with an invitation to participate in the survey posted in a few closed and public Slovenian groups on social network Facebook, meaning that the survey was answered by people who are members of the group, or they follow the group or have visited the group accidentally. The survey questionnaire was developed in English. A Slovenian translation of the survey questionnaire is available. The data file is available in Slovenian and Englis

    Migracije v novinarskem poročanju, 2020

    No full text
    Raziskava preučuje pojavnost in reprodukcijo populističnega ter afektivnega komuniciranja v interpretativnem žanru časopisnega komentarja dveh izbranih dnevnih časopisov, Dela in Slovenskih novic, v obdobju sprememb migracijske in begunske zakonodaje v Sloveniji (obdobje med 2015 in 2019). Raziskovalna skupina je s pomočjo metode okvirjanja časopisnim komentarjem v izbranih dveh časopisih določila okvirje, s katerimi novinarji_ke v besedilih definirajo fenomene kot družbene probleme in znotraj katerih implicitno ali eksplicitno vključujejo oziroma ponujajo tudi rešitve. Končni vzorec analize je zamejen zgolj na tiste časopisne komentarje, ki v svoji argumentaciji vsebujejo strukturiran in pomensko relevanten par: eksplicitno definicijo problema in eksplicitno predlagano rešitev definiranega problema. Strukturirani okvirji, ki vsebujejo par problem (diagnoza) – rešitev (prognoza), ki jih je raziskovalna skupina prepoznala v besedilih, tako predstavljajo temeljne enote analize. Analiza okvirjanja znotraj komunikativnega procesa okvirjanja predpostavlja in v analiziranih besedilih omogoča zaznavanje določene nelingvistične ali nekognitivne lastnosti okvirjenih problemov in rešitev. Tako je raziskovalna skupina v besedilih vsem okvirjem, tj. vsem parom, določila tudi afekte, ki se naključno ali namensko vpenjajo ter prepletajo s pomeni in stališči v besedilih, tako okvirje kot afekte pa so v besedilih povezovali s tremi populističnimi antagonizmi, ki okvirjajo migracijsko tematiko: proti-elitizem, osrediščenost na ljudstvo, drugost. Zaradi specifičnega načina razširjanja populističnih antagonizmov v medijih je medijski populizem v vsakem paru (problem-rešitev) kodiran na dveh ravneh, prvič kot populizem skozi medije in drugič, kot populizem s strani medijev. Populizem skozi medije zaznamuje prisotnost treh populističnih antagonizmov, ki jih izrekajo zunanji glasovi (npr. politiki), na katere se novinarji opirajo, zato pojav dimenzionirajo tri spremenljivke: proti-elitizem, osrediščenost na ljudstvo, drugost. Populizem s strani medijev označuje novinarje kot akterje, ki aktivno poustvarjajo populistično komuniciranje, kot tiste akterje, ki populizem zgolj tematsko obravnavajo ali kot akterje, ki etiketirajo druge kot populiste. Pojav s tremi dimenzijami operacionalizirajo s pomočjo petih spremenljivk: proti-elitizem, osrediščenost na ljudstvo, drugost, populizem kot fenomen, populistični akter_ka.The research examines the occurrence and reproduction of populist and affective communication in the interpretive genre of newspaper commentary of two selected daily newspapers in Slovenia, Delo and Slovenske novice, in the period of changes in migration and refugee legislation in Slovenia (period between 2015 and 2019). Using the method of framing, the researchers analyse the newspaper commentaries in the two newspapers in order to examine the frames, used by the journalists when defining social phenomena as problems within which they implicitly or explicitly include or offer solutions in their texts. The final sample of the analysis is limited to those newspaper commentaries that contain in their argumentation a structured and semantically relevant pair: an explicit definition of the problem and an explicitly proposed solution to the defined problem. Structured frameworks containing a pair of problem (diagnosis) - solution (prognosis) identified by the research team in the texts thus represent fundamental units of analysis. The analysis of framing within the communicative framing process presupposes and enables the perception of a certain non-linguistic or non-cognitive property of framed problems and solutions in the analyzed texts. So is the research team in texts to all frameworks, i.e. all couples, also identified affects that are randomly or intentionally intertwined and intertwined with meanings and positions in the texts, and both frames and affects were linked in the texts to three populist antagonisms that they frame migration themes: anti-elitism, people-centeredness, otherness. Due to the specific way in which populist antagonisms are spread in the media, media populism in each pair (problem-solution) is coded on two levels, for the first time as populism through the media and secondly, like populism on the part of the media. Populism through the media is marked by the presence of three populist antagonisms uttered by outside voices (e.g. politicians) on which journalists rely, so the phenomenon is dimensioned three variables: anti-elitism, people-centeredness, and otherness. Populism by the media describes journalists as actors who actively recreate populist communication, as those actors who deal with populism only thematically or as actors who label others as populists. They operationalize the phenomenon with three dimensions with the help of five variables: anti-elitism, focus on the people, otherness, populism as a phenomenon, populist actor

    Psihološke mere samoregulacije e-učenja, 2020

    No full text
    Dosedanje raziskave na področju učenja v e-okolju so pokazale, da se učenci učijo drugače, ko se učijo iz tiskanih kot iz digitalnih besedil. Za uspešno učenje iz digitalnih besedil pa potrebujejo še več kompetenc s področja samoregulacije učenja, kar pa je odvisno od njihovih individualnih značilnosti (predhodnega znanja, motivacije, poznavanja in uporabe učinkovitih strategij učenja) pa tudi značilnosti samega digitalnega gradiva, zlasti tega, kako podpira samoregulacijo učenja. Namen raziskave je bil preučiti na eni strani značilnosti učencev (splošno in specifično znanje, motivacijo, metakognitivno znanje, uporabo samoregulacije, uporabo zapiskov), na drugi strani pa, katere opore (kognitivne, metakognitivne in motivacijske) in kakšna kombinacija njih, vplivajo na učne rezultate učencev. V raziskavi so avtorji najprej izmerili individualne značilnosti učencev, nato pa so se učenci individualno učili dve učni vsebini iz kemije v vsakodnevnem življenju s pomočjo digitalnih besedil. V učni enoti A so se učenci učili o zaznavanju barv, v učni enoti B pa o zaznavanju vonja. Rezultate individualnih preizkusov in učenja v učni enoti A so avtorji uporabili za tvorjenje izenačenih skupin učencev, ki so se nato učili z učno enoto B. V raziskavi so sodelovali učenci 14 slovenskih šol, ki so v šolskem letu 2019/2020 obiskovali 9. razred osnovne šole. Med izvedbo raziskave je prišlo do izbruha pandemije in zaprtja šol, zato je bilo učenje z učno enoto B izvedeno le pri delu vzorca. Glavna raziskava je bila izvedena v okviru raziskovalnega projekta »Učinkovitost različnih vrst učnih opor pri e-učenju«, v okviru katerega je bila predhodno izvedena tudi pilotna raziskava (dostopna v ADP, glej ADP - IDNo: IRSUP19 "Preverjanje instrumentov za ugotavljanje individualnih razlik pri samoregulaciji učenja, 2019: Pilotna raziskava"), v kateri so avtorji razvili in pripravili vse merske inštrumente, priredili učne enote in razvili računalniški program za spremljanje učenja. Za podroben potek izvedbe raziskave, pravilno razumevanje vprašalnikov in interpretacijo podatkov predlagamo, da si med spremnimi gradivi pogledate dokumenta: 1) Opis spremenljivk v bazi podatkov in 2) Navodila za testatorje.Previous research in e-learning has shown that students learn differently when they learn with printed texts than with digital texts. To learn successfully with digital texts, they need even more competencies in self-regulated learning, which depends on their characteristics (prior knowledge, motivation, knowledge and use of effective learning strategies) and the characteristics of the digital material itself, especially how it supports self-regulated learning. The aim of the research was to investigate on the one hand, the students’ characteristics (general and specific knowledge, motivation, metacognitive knowledge, use of self-regulation, use of notes) and, on the other hand, which scaffolds (cognitive, metacognitive, and motivational) and which combination of them influence the students’ learning outcomes. In the main study, authors measured the students’ individual characteristics, and then the students individually learned two learning units from the field of chemistry in everyday life using digital texts. In learning unit A, the students learned about colour perception; in learning unit B, they learned about smell perception. Based on the individual tests’ results and unit A’s learning, equal groups of students were formed, who then started learning with the learning unit B. Pupils from 14 Slovenian schools who attended the 9th grade of elementary school in the 2019/2020 school year participated in the study. During the implementation of the study, we experienced a pandemic outbreak and school closed. Hence, the learning with learning unit B was conducted only for part of the sample. A main study was conducted within the framework of the research project "Effectiveness of Different Types of Scaffolds in Self-Regulated e-Learning”, within which also a pilot study was previously carried out (available in ADP, see ADP - IDNo: IRSUP19 "Validation of instruments for measuring individual differences in self-regulated learning, 2019: Pilot study"), in which authors developed and prepared all the measurement instruments, put together learning units and developed a computer programme to monitor learning. For a detailed process of conducting the study, for a correct understanding of the questionnaires and interpretation of the data, we suggest that you look at the following documents among the accompanying materials: 1) Opis spremenljivk v bazi podatkov (Variable description in database) and 2) Navodila za testatorje (Instructions for testers)

    Odnos do cepljenja proti SARS-CoV-2, 2020

    No full text
    Decembra 2020 je bilo cepivo proti SARS-CoV-2 prvič odobreno v zahodnem svetu, vendar je učinkovitost nacionalnih načrtov cepljenja odvisna od pripravljenosti prebivalstva, da se cepi. Prejšnje raziskave o oklevanju s cepljenjem so pokazale različne dejavnike, ki vplivajo na odločitev o cepljenju, kot so spol, starost, izobrazba, socialno-ekonomski status, poklic, izkušnje s cepljenjem, izkušnje z boleznijo in zaupanje v strokovnjake. Za boljše razumevanje odnosa do cepljenja proti COVID-19 je bila izvedena raziskava na verjetnostnem vzorcu članov anketnega panela JazVem, ki je reprezentativen za slovensko populacijo in v katerem je sodelovalo 516 članov panela. Vprašalnik je bil uporabljen tudi v raziskavi na velikem spletnem ne verjetnostnem vzorcu v izvedbi študentov Medicinske fakultete UM (ADP - IDNo: SARSPR20). Podatkovna datoteka, ki je na voljo poleg vprašanj iz pričujoče raziskave, zajema tudi druge vsebinske sklope vprašanj (stanovanjske razmere, zaposlitev, gospodinjstvo in dohodek, nakupovanje in uporaba goriva, internet in življenjski stil, volitve, kajenje), ki so bila del posameznih anket v okviru panela tekom leta 2020, pri čemer vprašalniki niso na voljo. Datoteka je dostopna pod posebnimi pogoji t.j. na zahtevo in sicer v dveh verzijah: kot Scientific use file (SUF - delno anonimizirana in na voljo le za raziskovalne namene) in Secure use file (SCUF - neanonimizirana, na voljo le za znanstveno raziskovanje in dostopna registriranim raziskovalcem). Dodatno je v dveh verzijah dostopna datoteka z odgovori na dve odprti vprašanji, in sicer kot Public use file (PUF - anonimizirana in brez možnosti povezave odgovorov z enotami v datoteki) in na zahtevo kot Scientific use file (SUF - možnost povezave odgovorov z enotami v datoteki).In December 2020, the SARS-CoV-2 vaccine was first approved in the Western world. However the effectiveness of national vaccination plans depends on the willingness of the population to get vaccinated. Previous research on vaccine hesitancy has shown various factors that influence the decision to vaccinate such as gender, age, education, socioeconomic status, profession, experience with vaccinations, experience with the disease, and trust in experts. To better understand attitudes towards COVID-19 vaccination, a survey on a probability sample of members of the JazVem online survey panel that is representing the Slovenian population, was conducted. In total, 516 panel members participated. Questionnaire was also used in a survey on a large online nonprobability sample conducted by students of Faculty of Medicine, University of Maribor ((ADP - IDNo: SARSPR20). In addition to the questions from the present research, data file also contains sets of questions of other content (housing conditions, employment, household and income, shopping and fuel use, internet and lifestyle, elections, smoking), which were part of individual surveys within the panel during the year 2020, however, questionnaires are not available. The file is accessible under special conditions i.e. on request in two versions: as Scientific use file (SUF - partially anonymized and available for research purposes only) and Secure use file (SCUF - non-anonymized, available for scientific research only and accessible to registered researchers). Additionally, a file with answers to two open questions is available in two versions, as a Public use file (PUF - anonymized and with no possibility of linking responses with units in data file) and on request as a Scientific use file (SUF - possibility to link responses with units in the file)

    0

    full texts

    251

    metadata records
    Updated in last 30 days.
    Zbirka ADP Dataverse
    Access Repository Dashboard
    Do you manage Open Research Online? Become a CORE Member to access insider analytics, issue reports and manage access to outputs from your repository in the CORE Repository Dashboard! 👇