Zbirka ADP Dataverse
Not a member yet
    251 research outputs found

    Obnavljanje in opremljanje stanovanj ter odnos do podnebnih sprememb, 2023

    No full text
    Večina raziskav o vplivu uporabnikov stavb na okolje je osredotočena na vidike varčevanja z energijo s proučevanjem rabe luči, oken, ogrevanja, ipd. Obstajajo pa tudi druga vedenja in odločitve, ki imajo lahko še večji ogljični odtis, in sicer gre za odločitve povezane s prenavljanjem in opremljanjem stavb, kot je na primer zamenjava sedežne garniture ali kuhinje. Tovrstna dejanja so v literaturi deležna manj pozornosti, ker se ne dogajajo s tako pogostnostjo kot ugašanje luči in zapiranje oken. Namen ankete je bil razumeti odločitve uporabnikov stavb in oceniti, v kolikšni meri pri odločitvah o prenovah in opremljanju stanovanj upoštevajo okoljski vidik. S spletno anketo so bili zbrani podatki o različnih značilnostih stanovanj ljudi, zadovoljstvu prebivalcev z njimi ter pomembnih dejavnikih pri odločitvi za prenovo ali obnovo. V zadnjem delu ankete je avtorje zanimalo še respondentov odnos do okolja in podnebnih sprememb, da bi preučili, v kolikšni meri slovenski potrošniki upoštevajo okoljske vidike pri odločanju o prenovi ali opremljanju svojih stanovanj, vključno z nakupom novega pohištva (več o pripravi vprašalnika v publikaciji "Poročilo o anketi o obnavljanju in opremljanju stanovanj ter odnosu do podnebnih sprememb"). Anketa, na katero je odgovorilo 1009 oseb je bila izvedena z dvema ciljema. Prvič, kot študijski primer v okviru-podoktorskega projekta "Uporaba vprašalnikov za merjenje stališč in vedenja uporabnikov stavb" (ARIS Z5-1879), kjer je bil raziskovalni cilj razviti in ovrednotiti anketna orodja za razumevanje potreb in želja uporabnikov stavb. Drugič, kot tržna raziskava v okviru projekta "Oživitev tradicionalne industrije: model odprtega inoviranja v slovenskem pohištvenem sektorju" (Evropska komisija v okviru projekta InnoRenew, Obzorje2020 (H2020 WIDESPREAD-2-Teaming:#739574).Most research on the impact of building users on the environment is focused on aspects of energy saving through the study of the use of lights, windows, heating, etc. But there are other behaviours and decisions that can have an even bigger carbon footprint, namely decisions related to the renovation and furnishing of buildings, such as replacing sofas or kitchens. Such actions receive less attention in the literature because they do not occur with as much frequency as turning off the lights and closing the windows. Aim of the survey was to understand the decisions of building users and to assess to what extent they take the environmental aspect into account when making decisions about renovations and furnishing of apartments. With web-based survey data on various characteristics of people's homes, residents' satisfaction with them, and important factors in the decision to renovate or renovate were collected. In the last part, authors were also interested in respondent's attitude towards the environment and climate change, in order to examine to what extent Slovenian consumers, take environmental aspects into account when deciding on the renovation or furnishing of their apartments, including the purchase of new furniture (more about the preparation of the questionnaire in the publication "Poročilo o anketi o obnavljanju in opremljanju stanovanj ter odnosu do podnebnih sprememb"). The survey, which was answered by 1009 people, was carried out with two objectives. Firstly, as a case study within the post-doctoral project "Using questionnaires for measuring the attitudes and behaviour of building users" (ARIS Z5-1879), where the research goal was to develop and evaluate survey tools to understand the needs and wishes of building users. Second, as a market research within the project "Revival of traditional industry: model of open innovation in the Slovenian furniture sector" (European Commission, within the InnoRenew project, Horizon2020 program (H2020 WIDESPREAD-2-Teaming:#739574)

    Slovensko javno mnenje 2023/2

    No full text
    Tako kot dosedanje raziskave SJM je tudi tokratna raziskava izvedene v obliki standardizirane ankete na verjetnostnem vzorcu polnoletnih prebivalcev Slovenije. Tokratni SJM so sestavljali trije vsebinski sklopi (raziskave): a) longitudinalni del standardnih SJM vprašanj (Ogledalo javnega mnenja) (P5-0151), b) Razumevanje vloge državljana in nacionalna identiteta (ISSP 2023) (P5-0151); in c) Raziskava o nacionalni in mednarodni varnosti in vojaškem poklicu (P5-0206). Sklop SJM (»Ogledalo javnega mnenja«) pokriva predvsem naslednje vsebine: zadovoljstvo s posameznimi vidiki življenja (vključno s samooceno zdravja, oceno materialne situacije gospodinjstva), medosebno zaupanje, oceno razmer v nekaterih družbenih podsistemih, odnos do demokracije, zaupanje v institucije in vrednotne orientacije. To so vprašanja, ki so del longitudinalnega bloka raziskave SJM. Dodatno pa je bila v vprašalnik vključena še dodatna vsebina, ki pokriva okoljsko tematiko in ekstremne okoljske pojave (posledice in osebno prizadetost). Vprašalnik vsebuje tudi dva posebna razširjena vsebinska bloka. Prvi poseben sklop je Raziskava o razumevanju vloge državljana in nacionalna identiteta - International Social Survey Programme (ISSP) modul "Citizenship and National Identity". Gre za longitudinalno serijo vprašanj, ki meri stališča in vrednote povezane z državljanstvom, nacionalno identiteto, domoljubjem, občutkom pripadnosti, pomenom državljanskih pravic in dolžnosti ter elementi, ki določajo narodno identiteto (mesto rojstva, znanje jezika, kulturna pripadnost ipd.). V ta sklop sodi tudi merjenje stopnje zaupanja v državne institucije. Poglavitni cilj modula je raziskati dojemanje lastne identitete v kontekstu nacionalne pripadnosti in kako ta vpliva na ostale stališčne in vrednotne opredelitve posameznika. Drugi poseben sklop vprašanj se nanaša na raziskavo o nacionalni in mednarodni varnosti. Gre za sklop vprašanj, ki obravnava temo nacionalne varnosti in varnostne politike, osebno zaznavo različnih vrst ogrožanja in oceno konfliktnih žarišč po svetu. Vprašanja se osredotočajo tudi na mnenja o sodelovanju države v mednarodnih misijah in vlogo, ki bi jo slovenska vojska morala imeti pri tem. Raziskuje tudi odnos javnosti do vojaškega poklica ter naloge, ki bi jih slovenska vojska morala opravljati v okviru svojih pristojnosti. Posebna pozornost je namenjena tudi učinkovitosti odziva nacionalnih institucij na naravne nesreče, pri čemer se preučuje, kakšna naj bi bila vloga vojske v takšnih situacijah. Tako kot vse raziskave SJM tudi ta vključuje obsežen sklop demografskih vprašanj (od spola in starosti do sestave gospodinjstva, zaposlenosti, poklicnega položaja, dohodka ipd.)Like previous SJM surveys, this one utilises a standardised questionnaire form and a probability sample of the adult inhabitants of Slovenia. The SJM consisted of three content areas (surveys): a) a longitudinal part of the standard SJM questions (Public Opinion Mirror) (P5-0151), b) International Social Survey Programme (ISSP) modul "Citizenship and National Identity (P5-0151), and c) Survey on national and international security issues and the military profession (P5-0206). The SJM part ("The Mirror of Public Opinion") covers mainly the following topics: satisfaction with different aspects of life (including self-assessment of health, assessment of household material situation), interpersonal trust, assessment of the selected social subsystems, attitudes towards democracy, trust in institutions and value orientations. These questions are part of the longitudinal block of the SJM survey. Additionally, the following topics and modules were included in the questionnaire: questions about environmental problems and extreme environmental events (consequences and personal vulnerability) The questionnaire also contains two specific content blocks. The first block is the International Social Survey Programme (ISSP) Citizenship and National Identity module. It is a longitudinal series of questions measuring attitudes and values related to citizenship, national identity, patriotism, sense of belonging, the meaning of citizenship rights and duties, and the elements that determine national identity (place of birth, language proficiency, cultural affiliation, etc.). This block also measures the level of trust in state institutions. The main objective of the module is to explore the perception of one's identity in the context of national belonging and how this influences other attitudinal and value definitions of the individual. Another specific set of questions relates to the survey on national and international security. This is a set of questions dealing with the topic of national security and security policy, personal perceptions of different types of threat and an assessment of conflict hotspots around the world. The questions also focus on opinions on the country's participation in international missions and the role that the Slovenian Armed Forces should play in this. It also explores public attitudes towards the military profession and the tasks that the Slovenian Armed Forces should perform within their competences. Special attention is also paid to the effectiveness of the response of national institutions to natural disasters, examining what the role of the military should be in such situations. Like all SJM surveys, it includes a wide range of demographic questions (from gender and age to household composition, employment, occupational status, income, etc.)

    Sodelovanje knjižnic, arhivov in muzejev kot dediščinskih ustanov, 2022

    No full text
    Kulturna dediščina velja za skupno presečno množico t. i. dediščinskih ustanov, knjižnic, arhivov in muzejev (KAM). Tematika povezovanja teh ustanov je v tujini že dolgo aktualna tema, ki jo spodbujajo različne družbene spremembe, upravno-finančne tendence in odločitve kulturnih politik. Pri nas ta tema še ni raziskana, zato je bil cilj predvsem predstaviti mnenja odgovornih oseb, ugotoviti trenutno stanje in zaznane potrebe ter kakšna priporočila bi lahko bila podana na podlagi tega. V obliki polstrukturiranih intervjujev je bila izvedena raziskava, h kateri so bila povabljena vodstva vseh treh ustanov KAM. Vprašanja so se navezovala na konkretno sodelovanje med ustanovami, ovire pri sodelovanju, razvojne možnosti za bodoče sodelovanje, načine in oblike sodelovanja, pretočnost znanja med ustanovami in primere dobrih praks med ustanovami KAM. Raziskava je bila umeščena v širši sociološki model javne sfere in teorijo organizacijskega učenja. Predstavlja začetni impulz v relativno novi raziskovalni temi, ki posledično odpira številna nova vprašanja na področju izobraževanja kadrov, digitalnih vsebin in obdelave gradiv.Cultural heritage is seen as a shared intersection of heritage institutions, libraries, archives and museums. The topic of linking these institutions has long been a topical issue abroad, driven by various social changes, as well as by administrative and financial trends and cultural policy decisions. However, the topic has not yet been explored in Slovenia, so the main goal was to present the views of the responsible persons, as well as to identify the current state and perceived needs and what recommendations could be made. The research was conducted in the form of semi-structured interviews, in which the managements of all three types of institutions were invited to participate. The questions were connected to direct cooperation between institutions, obstacles in cooperation, possibilities for developing future cooperation, methods and forms of cooperation, knowledge flow between institutions and examples of good practices between libraries, archives and museums. Theoretically, the survey was placed within a broader sociological model of the public sphere, and the theory of organisational learning. It represents a start into a relatively new research topic, which consequently raises a number of new questions in the field of staff training, digital content and materials processing

    Novinarstvo v socialistični Jugoslaviji in imaginariji medijev skozi občinstvo, 2022

    No full text
    Raziskava poteka od leta 2019, ko so vanjo bili prvič vključeni tudi študenti pri predmetu Zgodovina novinarstva (program Novinarstvo, Fakulteta za družbene vede). Raziskovalni intervjuji so bili v izvedbah 2019 (š.l. 2018-19), 2020 (š.l. 2019-20) in 2021 (š.l. 2020-21) sestavni ARRS projekta Vloga komunikacijskih neenakosti v dezintegraciji večnacionalne družbe (J5-1793, vodja dr. Igor Vobič), v tem časovnem obdobju pa smo zbrali in arhivirali približno sto dvajset pogovorov o tej tematiki. Intervjuji so bili enako kot v tej raziskavi tudi v preteklosti bili izvedeni osebno, v povprečju so dolgi eno uro. Z zaključkom ARRS raziskovalnega projekta junija 2022 je raziskavo (plačilo študentov za izvedbo in arhiviranje intervjujev) za to izvedbo omogočil Center za raziskovanje družbenega komuniciranja, saj raziskava obravnava raziskovalne vsebine in tematike, ki jih v svojem delu pokriva center. V raziskavi nas zanima, kako in katere medije so posameznice in posamezniki uporabljali v omenjenem zgodovinskem obdobju (socialistična Jugoslavija), kako so dojemali novinarsko poročanje, koliko so mu zaupali in kako so dojemali širšo jugoslovansko družbo. Intervjuji ponujajo unikaten vpogled v tematiko novinarstva in medijev v socialistični Jugoslaviji s strani navadnih ljudi, ki ne bi bil mogoč na druge načine, kot so na primer raziskave zgodovinskih arhivov ali analiza časopisnega/medijskega poročanja. Raziskavo je mogoče umestiti v polje spominskih študij, ki so se v zadnjih desetletjih razvile v eno izmed bolj plodovitih raziskovalnih področij, ki praviloma združuje različne discipline in s tem raznolike vpoglede v vrsto zgodovinskih tematik. V teh analizah je bilo precej pozornosti posvečene socialistični Jugoslaviji in njenemu razpadu, vendar je bila vloga in funkcija medijev in novinarstva v samem delovanju te države največkrat spregledana. To je težava posebej glede na to, kako pomembno vlogo igrajo te institucije v modernih družbah. Raziskava torej omogoča boljše razumevanje kakšno vlogo so te institucije igrale v vsakdanjih življenjih prebivalcev Jugoslavije, v kakšni meri so jim zaupali ter kako ti spomini vplivajo na proces vzpostavljanja identitet in vrednotenje socialističnega sistema kot celote.The research has been ongoing since 2019, when students from the History of Journalism course (Journalism program, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana) were first involved. The research interviews were conducted in 2019 (academic year 2018-19), 2020 (academic year 2019-20), and 2021 (academic year 2020-21) as part of the ARIS project "The Role of Communication Inequalities in the Disintegration of a Multinational Society" (J5-1793, led by Dr. Igor Vobič). During this period, we collected and archived approximately 120 interviews on this topic. Like those in this study, the interviews were conducted in person and typically lasted about an hour each. With the conclusion of the ARIS research project in June 2022, the Centre for Social Communication Research facilitated the continuation of the study (funding students for conducting and archiving interviews), as the research addresses content and topics covered by the centre. The study aims to understand how and which media individuals used during the historical period of socialist Yugoslavia, how they perceived journalistic reporting, how much they trusted it, and how they perceived the broader Yugoslav society. The interviews provide a unique insight into the topic of journalism and media in socialist Yugoslavia from the perspective of ordinary people, which would not be possible through other methods such as historical archive research or analysis of newspaper/media reporting. This research can be situated within the field of memory studies, which has developed into one of the most fruitful research areas in recent decades, typically combining various disciplines to provide diverse insights into various historical topics. In these analyses, significant attention has been paid to socialist Yugoslavia and its dissolution, but the role and function of the media and journalism in the functioning of the state have often been overlooked. This is particularly problematic considering the important role these institutions play in modern societies. Therefore, the research enables a better understanding of the role these institutions played in the everyday lives of Yugoslav citizens, the extent to which they were trusted, and how these memories influence the process of identity formation and the evaluation of the socialist system as a whole

    Vpliv prekarnega zaposlovanja na posameznikovo blagostanje, 2022

    No full text
    Cilj raziskave je bil preučiti, kako se značilnosti prekarne zaposlitve izražajo na posameznikovem blagostanju v odnosu dela do zasebnega življenja. Raziskovalec je uporabil novo uveljavljen indikator, tj. tipologija prekarnih zaposlitev, ki je sestavljen iz 2 spremenljivk: nestandardne oblike zaposlitve (objektivna prekarnost) in samoocenitve varnosti zaposlitve (subjektivna prekarnost). Kombinacije teh dveh ustvarijo štiri tipe zaposlitve: 1) neprekarno zaposleni, ki niso niti nestandardno zaposleni niti ne čutijo negotovosti zaposlitve; 2) objektivno prekarno zaposleni, ki so nestandardno zaposleni, vendar ne čutijo negotovosti zaposlitve; 3) subjektivno prekarno zaposleni, ki niso nestandardno zaposleni, vendar čutijo negotovost zaposlitve; in 4) dvojno prekarno zaposleni, ki so nestandardno zaposleni in čutijo negotovost zaposlitve. Ideja za takšno raziskovanje je nastala na podlagi orodja »The quality of Working Life Systemic Inventory« (QWLSI), le da je vprašalnik prilagojen na način, pri katerem upošteva tudi vpliv zaposlitve na zasebno življenje. Vsebuje 35 vprašanj, razdeljenih v 10 domen vpliva zaposlitve na zasebno življenje: 1) nadomestilo za delo; 2) karierna rast; 3) delovni čas; 4) odnos s sodelavci; 5) odnos z delodajalcem; 6) delovni pogoji; 7) opolnomočenje in avtonomija pri delu; 8) razmerje med delom in zasebnim življenjem; 9) družbeni položaj; in 10) samostojnost odločanja v življenju. Anketni podatki so na voljo v angleškem jeziku, intervjuji pa v danščini.The study used a newly established indicator of precarious employment to study its effects in the connection between working life and private life, using an individualized work-to-life well-being approach. The indicator is the so-called precarious employment typologies, constructed from the characteristics of the variables, non-standard employment (objective precariousness) and job insecurity (subjective precariousness). The combination of these characteristics creates the employee types: 1) The not precarious employees, who are neither in non-standard employment nor feel subjective job insecurity; 2) The objectively precarious employees who are in non-standard employments but do not feel subjective job insecurity; 3) The subjectively precarious employees who are not in non-standard employment but do feel subjective job insecurity; 4) The double precarious employees who are both in non-standard employments and feel subjective job insecurity. The study is inspired by 'the Quality of Working Life Systemic Inventory' (QWLSI) tool, while adapted to extend the measure to private life. The questionnaire includes a selection of 35 items across 10 work-to-life domains. The domains are: 1) Work compensation, 2) Career growth, 3) Working hours, 4) Relationship with colleagues, 5) Relationship with employer, 6) Working condition, 7) Empowerment and autonomy in work, 8) Work-life balance, 9) Position in society and 10) Agency in life. The survey data is available in English and the interviews in Danish

    Varnost v lokalnih skupnostih, 2022

    No full text
    Raziskava je nadaljevanje raziskave z naslovom "Občutek ogroženosti in vloga policije pri zagotavljanju varnosti na lokalni ravni, 2012" in "Varnost v lokalnih skupnostih, 2017". Sodobna policijska dejavnost poudarja partnerski odnos z lokalno samoupravo in lokalnim prebivalstvom, zato raziskava preverja, kakšno je ujemanje med stališči policistov in prebivalcev glede vloge občin in policije pri zagotavljanju varnosti. Namen raziskave je bil ugotoviti mnenje o zagotavljanju varnosti in zaščite, kot tudi zaznave legitimnosti med polnoletnimi prebivalci 24 izbranih občin v Sloveniji in policisti, ki tam opravljajo svoje delo. Raziskava je potekala leta 2022 v mestnih, srednje velikih (mešanih) in podeželskih občinah. V raziskavo so bile zajete enake občine, kot v predhodni izvedbi. Z anketo so raziskovalci preverjali zaznave varnosti in ogrožanja varnosti, testirali teorijo o policijskem delu v skupnosti in dejavnem sodelovanju policije in prebivalcev ter občin pri zagotavljanju varnosti. V terenski anketi je sodelovalo 463 policistov in 1.145 prebivalcev.The study presents a continuation of the research entitled "Feelings of unsafety and the role of police in the provision of security on a local level, 2012" and "Safety and security in local communities, 2017". Modern policing emphasises a partnership relationship with local self-government and the local population. The research focuses on the correspondence between the views of police officers and residents regarding the role of municipalities and the police in ensuring security. The purpose of the study was to determine the opinion on ensuring security and protection, as well as perceptions of legitimacy among adult residents of 24 selected municipalities in Slovenia and the police officers who perform their work in these municipalities. The study was conducted in 2022 in urban, medium-sized (mixed) and rural municipalities. The same municipalities were covered in the research as in the previous implementation of the study. With the survey, the researchers examined perceptions of safety/security and security threats, tested the theory of community policing, and the active cooperation of the police, residents and municipalities in ensuring security. 463 police officers and 1,145 residents participated in the survey

    Samozaznava legitimnosti v zavodih za prestajanje kazni zapora v Sloveniji, 2022

    No full text
    Celovita raziskava o samozaznavi legitimnosti v zaporskem okolju temelji na nacionalnem reprezentativnem vzorcu zaporskih delavcev v Sloveniji. Ugotovitve se osredotočajo na samozaznavo legitimnosti zaporskih delavcev, profesionalne kompetence in odnose v zaporskem okolju ter pomembno dopolnjujejo obstoječe znanje o raziskovanju legitimnosti v zaporih. Raziskava je bila izvedena v vseh slovenskih zavodih za prestajanje kazni: Celje, Dob, Ig, Koper, Ljubljana in Maribor, s pripadajočimi oddelki (Ig, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Puščava, Rogoza, Slovenska vas) ter v prevzgojnem domu Radeče. Anketiranje s samoizpolnjevalnim vprašalnikom (papir in svinčnik) je potekalo junija 2022. Uporabljen je bil predhodno testiran anketni vprašalnik za raziskovanje samozaznave legitimnosti v zaporskem okolju. V študiji je sodelovalo 322 zaporskih delavcev. Podatki so primerljivi s podatki raziskave izvedene leta 2016. Glej metapodatkovno polje ‘Povezane raziskave’: Meško in Hacin, 2023, 2024.The study provides comprehensive research on self-legitimacy in the prison environment, based on a representative national sample of prison workers in Slovenia. The findings focus on the self-legitimacy of prison workers, professional competencies, and relationships within the prison environment, significantly enhancing existing knowledge on legitimacy in prisons. The research was conducted in all Slovenian prisons: Celje, Dob, Ig, Koper, Ljubljana and Maribor, departments at Ig, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Puščava, Rogoza, Slovenska vas and the correctional home Radeče. The survey, using a self-administered questionnaire, was conducted in June 2022. A pre-tested instrument for measuring self-legitimacy in the prison environment was used. A total of 322 prison workers participated in the study. The data are comparable to those from the study conducted in 2016. Refer to the metadata field ‘related research’: Meško and Hacin, 2023, 2024

    Mediji in predšolski otroci v Sloveniji, 2022

    No full text
    Raziskava se osredotoča na medijske navade, ki jih razvijajo predšolski otroci. Zbrani podatki predstavljajo stališča, mnenja in ocene staršev in vzgojiteljev otrok, starih od 11 mesecev do vključno 6 let, ki so bili v letu 2022 vključeni v sistem predšolske vzgoje in varstva v Sloveniji. Avtorji so prepoznali dve ključni okolji vpliva na razvoj medijskih navad predšolskih otrok: dom in vrtec. Na podlagi tega so oblikovali dve cilji skupini: starše in vzgojitelje. Zbiranje podatkov je obsegalo pregled relevantne literature in obstoječih baz, pripravo in testiranje anketnega vprašalnika, pridobitev, ureditev, arhiviranje in analizo podatkov z uporabo metod opisne statistike ter predstavitev rezultatov v obliki končnega poročila. S spletnim vprašalnikom so bile pridobljene ocene časovnih okvirov izpostavljenosti medijem in ekranom predšolskih otrok ter njihovih staršev in vzgojiteljev. Podrobneje so bila raziskana stališča staršev in vzgojiteljev glede postavljanja omejitev, njihovih opažanj v kontekstu zdravja, razpoloženja, telesne teže, agresivnosti in posnemanja junakov predšolskih otrok. Nadalje so avtorji poizvedovali glede seznanjenosti s priporočili glede uporabe medijev za predšolske otroke in jasnih usmeritev glede uporabe medijev s strani vodstva za vzgojitelje. Sklop vprašanj se je nanašal tudi na področje refleksivnosti respondentov, njihovo preverjanje informacij, pridobljenih iz različnih medijev, in njihovo osebno zaupanje v medije. Gre za ponovitev raziskave iz leta 2016 (ADP ID: MPPV16).The study focuses on media habits that preschool children develop. The collected data includes the views, opinions and assessments of parents and educators of children aged from 11 months to 6 years old, who are enrolled in the preschool education and care system in Slovenia in 2022, in this field. The authors identified two key environments of influence on the development of preschool children's media habits: home and kindergarten. Two target groups were formed on this basis: parents and educators. The collection of data consisted of a review of relevant literature and existing databases, preparation and testing of a survey questionnaire, acquisition, editing, archiving and analysis of data using descriptive statistics methods, and conclusively a presentation of the results in the form of a final report. Using an online questionnaire, estimates of media and screen exposure timeframes of preschool children and their parents and educators were obtained. Moreover, the attitudes of parents and educators regarding the setting of limits, their observations in the context of health, mood, body weight, aggressiveness, and preschool children’s imitation of heroes were examined. Furthermore, the authors inquired about familiarity with recommendations regarding the use of media for preschool children and precise directions regarding the use of media by the management for educators. A set of questions also referred to the area of respondents’ reflexivity, their own verification of information obtained from various media and their personal trust in the media. It is a repetition of the research from 2016

    Seksualno delo globalno, 2022

    No full text
    Stigma je najpomembnejša strukturna determinanta zdravja in varnosti pri delu v seksualnem delu. Čeprav se je koncept stigme v zadnjih desetletjih razvil, še vedno obstajajo vrzeli v razumevanju kompleksnosti tega pojava. Kot odgovor na te vrzeli je bil izveden sistematični pregled literature, pri čemer so raziskovalci upoštevali kvalitativne, kvantitativne in študije z mešanimi metodami, objavljene po vsem svetu med letoma 2010 in 2020. Iskali so povezave med različnimi vrstami stigme in poklicnimi tveganji, pri čemer so upoštevali vpliv pravnega konteksta. Preučili so pričakovano, izkušeno, ponotranjeno, večplastno, zaznano in sekundarno stigmo ter raziskali, kako stigme vplivajo na dostop seksualnih delavk(-cev) do storitev, na njihova zasebna življenja, zdravje, varnost in kariero. Raziskovali so tudi vpliv stigme na poklicna tveganja v različnih pravnih modelih regulacije seksualnega delaStigma is the most important structural determinant of occupational health and safety in sex work. Although the concept of stigma has evolved in recent decades, there are still gaps in understanding the complexity of the phenomenon. In response, researchers conducted a systematic literature review, considering qualitative, quantitative and mixed-methods studies published worldwide between 2010 and 2020. They looked for associations between different types of stigma and occupational risks, taking into account the impact of the legal context. They examined anticipated, experienced, internalized, layered, perceived and secondary stigmas and explored how they affect sex workers' access to services, personal lives, health, safety and careers. They also explored how stigma manifests itself in different legal models for regulating sex work

    Slovensko javno mnenje 2022/1

    No full text
    Tako kot dosedanje raziskave SJM je tudi tokratna raziskava izvedena v obliki standardizirane ankete na verjetnostnem vzorcu 1001 polnoletnega prebivalca Slovenije. Tokratni SJM so sestavljali štirje vsebinski sklopi – štiri raziskave: a) longitudinalni del standardnih SJM vprašanj (»Ogledalo javnega mnenja«) in b) Mednarodna raziskava o družini in spolnih vlogah (ISSP 2022) (oboje kot del programa SJM); c) vprašanja o tematiki brezdomstva ter d) uporaba novih tehnologij (raziskava o posledicah uporabe interneta pri starejših). Sklop SJM (»Ogledalo javnega mnenja«) pokriva predvsem naslednje vsebine: zadovoljstvo s posameznimi vidiki življenja (vključno s samooceno zdravja, oceno materialne situacije gospodinjstva), medosebno zaupanje, ocena razmer v nekaterih družbenih podsistemih, odnos do demokracije, zaupanje v institucije, socialna distanca, politične usmeritve in vrednote. To so vprašanja, ki so del longitudinalnega bloka raziskave SJM. Dodatno pa so tukaj še vprašanja o aktualnih vsebinah na temo pandemije covid-19 in na temo vojne v Ukrajini. Mednarodna raziskava o družini in spolnih vlogah (ISSP 2022 – Family) povečini pokriva vprašanja povezana z (ne)enakostjo spolov, kot so odnos do zaposlovanja žensk, vprašanja o delitvi vlog v družini, o skrbi za družinske člane, o starševstvu. Sklop vprašanj o tematiki brezdomstva obravnava brezdomstvo v Sloveniji. Meri obseg brezdomstva in stanovanjske izključenosti, in sicer izkušnjo bivanja na ulici ali začasnih zavetiščih, izkušnjo deložacije ali skritega brezdomstva. Nadalje obravnava tudi stališča do brezdomstva (v primerjavi z drugimi ranljivimi skupinami) ter vlogo glavnih akterjev za naslavljanje brezdomstva. Sklop vprašanj 'Uporaba novih tehnologij – Internet' se tematsko nanaša na digitalne neenakosti. Vključujejo tri ravni digitalnega razkoraka, in sicer (1) dostop do interneta, (2) neposredne in posredne uporabe interneta ter internetne in algoritmične veščine in (3) posledice uporabe interneta, vključno s poznavanjem določenih spletnih storitev. Večina vprašanj je ponovljenih iz vprašalnika o uporabi novih tehnologij v raziskavi SJM 2018/1. Tako kot vse raziskave SJM tudi ta vključuje obsežen sklop demografskih vprašanj (od spola in starosti do sestave gospodinjstva, zaposlenosti, poklicnega položaja, dohodka ipd.).Like the previous SJM surveys, this survey was conducted in the form of a standardized social survey on the probability sample of 1001 adults in Slovenia. The survey consists of a set of four topics – four different surveys: a) longitudinal set of standard SJM survey topics ('The Mirror of Public Opinion') and b) International Survey on Family and Gender Roles (ISSP 2022) (both as part of the SJM programme); c) module about homelessness and d) use and attitude towards new technologies (research on the consequences of Internet use in the elderly). 'The Mirror of Public Opinion' covers the following topics: satisfaction with selected aspects of life (including self-assessment of health, assessment of the material situation of the household, personal well-being), interpersonal trust, assessment of selected social subsystems, attitude towards democracy, trust in institutions, social distance, political orientations and values. These topics belong to the standard longitudinal set of questions of the SJM survey. In addition, there are questions about current events such as the Covid-19 pandemic and the war in Ukraine. The International Survey on Family and Gender Roles (ISSP 2022 - Family) mostly covers questions related to gender (in)equality, such as attitudes towards women's employment, questions about the division of roles in the family, about caring for family members, about parenting, etc. The thematic section about homelessness measures the extent of homelessness and housing exclusion in Slovenia, i.e. the experience of sleeping on the street or in shelters, the experiences of evictions, as well as hidden homelessness. It also examines attitudes towards homeless people compared to other vulnerable groups and the role of different actors in addressing homelessness. The module 'Use of new technologies - Internet' is related to digital inequalities. They include three levels of the digital divide, namely (1) Internet access, (2) direct and indirect uses of the Internet, and Internet and algorithmic skills, and (3) consequences of Internet use, including knowing specific online services. Most of the questions are repeated from questionnaire on the use of new technologies in the SJM 2018/1 survey. Like other SJM surveys, this also includes a comprehensive set of demographic questions (from gender and age to household composition, employment, work situation, income etc.)

    0

    full texts

    251

    metadata records
    Updated in last 30 days.
    Zbirka ADP Dataverse
    Access Repository Dashboard
    Do you manage Open Research Online? Become a CORE Member to access insider analytics, issue reports and manage access to outputs from your repository in the CORE Repository Dashboard! 👇