Zbirka ADP Dataverse
Not a member yet
251 research outputs found
Sort by
Slovensko javno mnenje 2022/2
Tako kot dosedanje raziskave SJM je tudi tokratna raziskava izvedena v obliki standardizirane ankete na verjetnostnem vzorcu polnoletnih prebivalcev Slovenije. Tokratni SJM so sestavljali štirje vsebinski sklopi (raziskave): a) longitudinalni del standardnih SJM vprašanj (Ogledalo javnega mnenja); b) raziskava o odnosu do priseljencev in njihovi integraciji; c) vprašanja o zdravju in življenjskem slogu; d) raziskava o zdravju možganov (Sinapsa). Sklop »Ogledalo javnega mnenja« pokriva predvsem naslednje vsebine: zadovoljstvo s posameznimi vidiki življenja (vključno s samooceno zdravja, oceno materialne situacije gospodinjstva), medosebno zaupanje, oceno razmer v nekaterih družbenih podsistemih, odnos do demokracije, zaupanje v institucije in vrednotne orientacije. Dodatno pa so bili v vprašalnik vključeni še naslednji sklopi vprašanj: vprašanja o vojni v Ukrajini, vprašanja o zdravju in življenjskem slogu skozi različne aspekte (od načina prehrane in telesnih aktivnosti do samoocene počutja in izkušenj s Covidom). Vprašalnik vsebuje tudi dva posebna razširjena vsebinska bloka. Prvi poseben blok se nanaša na odnos do priseljencev in njihovo integracijo. V Sloveniji je področje civilnodružbene in politične participacije priseljencev zelo slabo raziskano. Cilj raziskave je raziskati na kakšen način civilnodružbena in politična participacija priseljencev prispevata k uspešni integraciji in k ustvarjanju družbene kohezije. Projekt poteka v sodelovanju med Inštitutom za narodnostna vprašanja (nosilka dr. Mojca Medvešek) in Fakulteto za družbene vede. Drugi razširjeni blok pa se nanaša na raziskavo o nevrološkem zdravju – zdravju možganov. Vprašanja merijo poznavanje te tematike in skrb za zdravje možganov. Skozi širše poznavanje javnomnenjskega polja se poskuša iskati rešitve za boljše preprečevanje nevropsihiatričnih bolezni. Izvirni blok vprašanj je bil oblikovan v sodelovanju s kolegi z Medicinske Fakultete Univerze v Ljubljani in slovenskim društvom za nevroznanost (SiNAPSA, dr. Maja Bresjanac). Tako kot vse raziskave SJM tudi ta vključuje obsežen sklop demografskih vprašanj (od spola in starosti do sestave gospodinjstva, zaposlenosti, poklicnega položaja, dohodka ipd.).Like the previous studies in the SJM series, this study is designed as a standardized survey. It was carried out amongst 1041 adult residents of Slovenia, chosen based on probability sampling. The survey consists of four major thematic sections: a) the longitudinal part with standard SJM questions (Public Opinion Mirror), b) a set of questions on the attitudes towards immigrants and their integration into Slovenian society, c) a set of questions about health and lifestyle, d) a survey on brain health awareness (by the Slovenian Neuroscience Association SiNAPSA). The SJM part ("The Mirror of Public Opinion") mainly covers the following topics: satisfaction with life (cf. self-assessment of one's health, assessment of the household financial situation), interpersonal trust, attitudes towards public institutions and democracy, and value orientations. These questions are part of the longitudinal block of the SJM survey. In addition, the main part of the questionnaire covers two extra topics: the war in Ukraine, and healthy lifestyle (nutritional habits, physical activity, experiences with Covid). The study also incorporates two major extensions. The first extension is a survey on attitudes towards immigrants and their integration. The survey investigates how civic and political participation among immigrants contributes to their successful integration and overall social cohesion. This study is conducted in collaboration between the Institute for Ethnic Studies (Dr. Mojca Medvešek) and the Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana. The second extension addresses the problems of neurological health (brain health). The questions evaluate the level of awareness on this issue and the practices of care for one's brain health. Through a better knowledge of the public opinion on this matter, solutions can be sought to better prevent neuropsychiatric diseases. This block of questions was prepared in collaboration with colleagues from the Faculty of Medicine, University of Ljubljana and the Slovenian Neuroscience Association (SiNAPSA, Dr. Maja Bresjanac). Like all SJM surveys, it includes a comprehensive set of demographic questions (gender, age, household composition, occupational status, income, and others)
SiOHCA: Zunajbolnišnični srčni zastoji v Sloveniji, 2022
Slovenija je država z dolgo zgodovino uspešno postavljenega registra, kot na primer Register raka Republike Slovenije. Registri so pomembni za sledenje kakovosti (ang. quality assurance) v primerjavi z drugimi območji oz. državami za iskanje priložnosti za izboljšavo in prepoznavanje trendov, ki so pomembni za paciente in njihovo nego. Zunajbolnišnični srčni zastoj (ang. OHCA, Out-of-hospital cardiac arrest) je srčni dogodek, ki je opredeljen kot nenadna izguba srčne mehanične kontrakcije z izgubo znakov srčnega obtoka, ki se zgodi v okolju izven bolnišničnega okolja in je povezan z visoko smrtnostjo. Srčni zastoji so lahko različne etiologije in jih lahko v grobem razdelimo na srčne zastoje z nesrčnim in srčnim vzrokom. Med slednjimi številčno prevladujejo akutni miokardni infarkti (AMI). V Sloveniji je bilo v letu 2012 3376 srčnih dogodkov s klasifikacijo AMI. Kljub temu, da število primerov smrti zaradi srčno-žilnih bolezni zadnja leta upada, AMI še vedno predstavlja enega glavnih vzrokov smrti v Sloveniji in bo glede na povprečne podatke preteklih let v letu 2022 vzrok smrti za približno 1000 Slovencev. Slovenija še nima registra srčnih zastojev, kot jih imajo nekatere druge razvite države v Evropi in po svetu, kar onemogoča primerno obdelavo statističnih podatkov, ki bi doprinesla k višji kakovosti oskrbe bolnikov. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako bolje zbirati podatke OHCA v Sloveniji. Cilj je bil ustvariti bazo podatkov, ki je skladna s protokolom Utstein 2015 in lahko združi vse podatkovne točke, ki se jih v Sloveniji že zbira. V raziskavi se je zbiralo podatke o zunajbolnišničnih srčnih zastojih po dveh standardih, in sicer EuReCa THREE in Utstein 2015. Za namen raziskave so avtorji Utstein standard, ki je nastal na podlagi konsenza mednarodnih strokovnjakov (glej publikacijo "Cardiac Arrest and Cardiopulmonary Resuscitation Outcome Reports: Update of the Utstein Resuscitation Registry Templates for Out-of-Hospital Cardiac Arrest" Perkins, Gavin D. et al., 2014) prevedli v slovenski jezik in v vprašalnik (zaradi lažjega izpolnjevanja) dodali tudi EuReCa THREE vprašanja. V spremnih gradivih so na voljo trije vprašalniki, t.j: "Register srčnih zastojev", ki ustreza podatkovni datoteki (Utstein + EuReCa), "Sledenje srčnim zastojem", ki zajema Utstein standard (z dodatkom EuReCa) ter originalni vprašalnik "EuReCa THREE". Za razumevanje podatkov predlagamo, da si med spremnimi gradivi pogledate dokument "Navodila za anketarje".Slovenia is a country with a long history of successfully registries, such as the Cancer Registry of the Republic of Slovenia. Registries are important for tracking quality assurance compared to other areas or countries, finding opportunities for improvement and identifying trends that are important for patients and their care. Out-of-hospital cardiac arrest (OHCA) is a cardiac event defined as a sudden loss of cardiac mechanical contraction, with loss of signs of cardiac circulation, that occurs in an out-of-hospital setting and is associated with high mortality. Cardiac arrests can have different etiologies and can be broadly divided into cardiac arrests with non-cardiac and cardiac causes. Among the latter, acute myocardial infarctions (AMI) are numerically very predominant. In Slovenia, in 2012, there were 3376 cardiac events with AMI classification. Although the number of cardiovascular deaths has been declining in recent years, AMI is still one of the leading causes of death in Slovenia and, according to the average data of previous years, will be the cause of death for approximately 1,000 Slovenians in year 2022. Slovenia does do not yet have a registry of cardiac arrests like some other developed countries in Europe and worldwide, which makes it impossible to adequately process statistical data that would contribute to a higher quality of patient care. The purpose of the research was to find out how to better collect OHCA data in Slovenia. The goal was to create a database that complies with the Utstein 2015 protocol and can combine all data points that are already collected in Slovenia. The research collected data on out-of-hospital cardiac arrests according to two standards, that is EuReCa THREE and Utstein 2015. For the purpose of the research, the authors translated Utstein standard which was created based on the consensus of international experts (see among publications "Cardiac Arrest and Cardiopulmonary Resuscitation Outcome Reports: Update of the Utstein Resuscitation Registry Templates for Out-of-Hospital Cardiac Arrest" Perkins, Gavin D. et al., 2014) into Slovenian language, and added (for easier fulfilment) EuReCa THREE questions to the questionnaire. Three questionnaires are available in the accompanying materials, i.e.: "Register srčnih zastojev" (Register of Cardiac Arrests) corresponding to the data file (Utstein + EuReCa), "Sledenje srčnim zastojem" (Tracking Cardiac Arrests) covering Utstein standard (with the addition of EuReCa) and the original "EuReCa THREE" questionnaire. For correct understanding of the data, we suggest that you look at the following documents among the accompanying materials: "Navodila za anketarje" (Instructions for interviewers)
Informacijska zasebnost na internetu, 2022
Raziskava je del doktorske disertacije z naslovom "Celovit pristop k merjenju skrbi za informacijsko zasebnost v spletnih okoljih". Pojem 'skrb za informacijsko zasebnost' igra središčno vlogo v raziskovanju z zasebnostjo povezanih družbenih pojavov na internetu. V literaturi je sicer možno najti številne konceptualizacije in operacionalizacije tega pojma, vendar pa manjka jasna opredelitev in razumevanje podobnosti ter razlik med dvema vrstama skrbi za informacijsko zasebnost, in sicer skrbi, ki izhajajo iz dejanj drugih internetnih uporabnikov (tj. horizontalna raven), ter skrbi, ki izhajajo iz dejanj zasebnih ali javnih institucij (tj. vertikalna raven). Cilj disertacije je ponuditi podlago za celovit pristop k razumevanju in merjenju skrbi za informacijsko zasebnost v spletnih okoljih s poudarkom na obeh ravneh. Pričujoča raziskava predstavlja prvo fazo empiričnega raziskovanja doktorske disertacije. V tej fazi je bil namen pridobiti poglobljeno razumevanje o tem, kako uporabniki interneta gledajo na svojo zasebnost na spletu in katere so njihove ključne skrbi. Raziskava naslavlja tudi vprašanje podobnosti oziroma razlik med vertikalnimi in horizontalnimi skrbmi za informacijsko zasebnost. S tem ciljem je bilo izvedenih 6 fokusnih skupin.The research is part of a doctoral dissertation entitled "A comprehensive measurement framework for information privacy concerns in online contexts." The concept of ‘information privacy concerns,’ lays a central role in the research on privacy-related human behaviour on the internet. While there are several conceptualisation and operationalisation of this concept in the literature, there is a lack of clear definition and understanding of the similarities and differences between the two types of information privacy concerns, horizontal and vertical information privacy concerns. Horizontal concerns relate to the actions of other internet users, whereas vertical concerns stem from the actions of private or public institutions. The goal of this dissertation is to provide the foundation for a comprehensive approach for conceptualizing and measuring information privacy concerns in online environments with a specific focus on the vertical and horizontal levels. This study represents the first phase of doctoral dissertation’s empirical research. In this phase, the aim was to gain an in-depth understanding of how internet users view their privacy in the online environment and to understand their concerns. The research also addresses the question of similarities or differences between vertical and horizontal information privacy concerns. In pursuit of this goal, 6 focus groups were conducted
Slovenska narodnozabavna glasba, 2022/1
Avtorici so zanimali diskurzi o narodnozabavni glasbi kot slovenski kulturni dediščini v kontekstu relevantnih nacionalnih, regionalnih in lokalnih politik. Analiza diskurzov o narodnozabavni glasbi je na eni strani obsegala pogovor z deležniki, na drugi strani pa pregled političnih dokumentov, strategij in materialov, kot so osnovnošolski in srednješolski učbeniki s področji zgodovine in glasbe. Predmet interesa sta bili vprašanji, kako se narodnozabavna glasba po mnenju ustvarjalcev in kuratorjev institucij in dogodkov, namenjenih promociji narodnozabavne glasbe, povezuje s konceptom kulturne dediščine, in kako je narodnozabavna glasba vpeta v turistično promocijo krajev, regij in države. Osrednji namen raziskave je bil pridobiti informacije o tem, v kolikšni meri se pragmatično razumevanje narodnozabavne glasbe kot slovenske kulturne dediščine odraža in razlikuje od uradne definicije, podane v Registru nesnovne kulturne dediščine Slovenije, ter na kakšne načine definiranje žanra vpliva na delovanje deležnikov. Cilj raziskave je bil pridobiti stališča deležnikov o odnosu države, lokalnih skupnosti, občinstev in drugih akterjev do narodnozabavne glasbe kot dediščine ter identifikacija strategij, poslovnih modelov, izzivov in možnosti za medsebojno povezovanje različnih deležnikov. Dodatno je bil cilj pridobiti refleksijo deležnikov o spremembah v odnosu države, lokalnih skupnosti in ljudi do tega glasbenega žanra skozi pretekla tri desetletja, kjer je bilo to mogoče.The research examined discourses on folk-pop music as Slovenian cultural heritage in the context of relevant national, regional and local policies. On one hand, the analysis of discourses on folk-pop music included interviews with stakeholders, and surveys of political documents, strategies and materials such as primary and secondary school textbooks in the fields of history and music, on the other. In this research, we were interested in how folk-pop music relates to the concept of cultural heritage according to the creators and curators of institutions and events aimed at promoting this genre, and how folk-pop music is integrated into the tourism promotion of places, regions and the nation. The main purpose of the research was to obtain information on the extent to which the pragmatic understanding of folk-pop music as Slovenian cultural heritage reflects or differs from the official definition given in the Register of Slovenian Intangible Heritage, and in what ways the definition of the genre influences the stakeholder' actions and activities. The aim of the research was to obtain stakeholders' views on the attitudes of the state, local communities, audiences and other actors towards folk-pop music as heritage and to identify related strategies, business models, challenges and opportunities for interconnecting different stakeholders. Where possible, the aim was also to obtain stakeholders' reflections on the changes in the attitudes of the state, local communities and people towards this genre of music over the past three decades
Slovenska narodnozabavna glasba, 2022/2
Raziskovalno skupino so v raziskavi zanimali procesi izbire popularnih glasbenih vsebin in programska vloga glasbe v slovenskih medijih. Namen raziskave je bil identificirati ključne dejavnike, ki vplivajo na izbiro glasbe v slovenskih medijih. Pri oblikovanju raziskave so avtorji izhajali iz teorije medijskega vratarstva ali odbiranja (»gate-keeping«) in že obstoječih raziskav popularne glasbe v slovenskih medijih. Raziskava temelji na naslednjih raziskovalnih vprašanjih: 1. Katere so norme, prakse in principi selektorstva, ki imajo največji vpliv na formulacijo glasbenih programskih politik in posledično na formulacijo popularne glasbe v Sloveniji? 2. Kakšni so odnosi med žanri, stili in ostalimi glasbenimi elementi, ki jih medijski vratarji upoštevajo in obenem tudi vzpostavljajo? 3. Kako se v širši kontekst popularne glasbe umešča slovenska narodnozabavna glasba? Katere so glavne norme, prakse in principi selektorstva, ki določajo, da je (ali ni) ta uvrščena v širši kontekst popularne glasbe? Podatki so bili pridobljeni s pogovori z glasbenimi uredniki in urednicami ter ostalimi vplivneži slovenskega glasbenega in medijskega trga, pri čemer so se avtorji osredotočali na legitimacijo odločevalskih procesov pri izbiri glasbenih vsebin.The interest of this research was on the selection processes of popular music content and the programming role of music in Slovenian media. The aim of the research was to identify the key factors influencing the selection of music in the Slovenian media. When designing the research, the authors drew on the theory of media gate-keeping, as well as on existing research on popular music in Slovenian media. The research is based on the following research questions: 1. Which are the selection norms, practices and principles that have the greatest influence on the formulation of music programming policies, and consequently on the formulation of popular music in Slovenia? 2. What are the relationships between genres, styles and other musical elements that media gatekeepers both observe and establish? 3. How does Slovenian folk-pop music fit into the broader context of popular music? What are the main norms, practices and principles of selection process that determine its placement (or not) in the broader context of popular music? The data was gathered with interviews with music editors and other influencers in the Slovenian music and media market, focusing on the legitimization of decision-making processes in the selection of music content
MiCREATE - Priseljeni otroci in priseljenske skupnosti v spreminjajoči se Evropi, 2021
Projekt MiCreate (Migrant Children and Communities in a Transforming Europe) je mednarodni projekt, v okviru katerega je bila opravljena primerjalna raziskava v šolah, kjer so poleg Slovenije (koordinator projekta) sodelovale tudi Avstrija, Danska, Poljska, Španija in Združeno Kraljestvo. Projekt preučuje vključevanje otrok priseljencev v evropske družbe in vlogo izobraževalnih institucij v procesu njihove integracije. Osrednji cilj projekta je spodbujati vključevanje različnih skupin priseljenih otrok s pomočjo otrokosrediščnega pristopa tako na področju izobraževanja kakor tudi politik. V okviru projekta so bili zbrani kvalitativni in kvantitativni podatki. Pričujoča raziskava vključuje kvantitativne podatke, ki so bili pridobljeni s pomočjo spletne ankete, opravljene na sedmih šolah po Sloveniji, med otroki starimi 10–17 let. Cilj kvantitativnega dela raziskave je bil raziskati njihovo počutje v vsakdanjem življenju in odnose v šolah ter stališča ter mnenja o večkulturnosti, kulturni in verski raznolikosti, migracijah itd. Za kvalitativni del glej ADP – IDNo: MICREE19 in MICRES19, podatki iz ostalih držav pa so dostopni v drugih repozitorijih (glej seznam v spremnih gradivih).The MiCreate project (Migrant Children and Communities in a Transforming Europe) is an international project in which a comparative study in schools was conducted involving Slovenia (project coordinator), Austria, Denmark, Poland, Spain and the United Kingdom. The project examines the integration of immigrant children into European societies and the role of educational institutions in the process of their integration. The overall object of the project is to stimulate inclusion of diverse groups of migrant children by adopting child-centred approach to migrant children integration on educational and policy level. As part of the project, qualitative and quantitative data were collected. The present research includes data obtained with an online survey conducted at seven schools across Slovenia, among children aged 10-17. The aim of the quantitative part of the research was to explore their well-being in everyday lives and relations in schools and attitudes as well as opinions related to multiculturality, cultural and religious diversity, migration etc. For the qualitative part, see ADP - IDNo: MICREE19 and MICRES19, the data from other countries is available in other repositories (see the list in accompanying materials)
Počutje in odnos do cepljenja, 2021
Gre za novo, razširjeno verzijo podatkovne datoteke iz raziskave o počutju in odnosu do cepljenja med pandemijo COVID-19, ki jo je izvedla mednarodna skupina neodvisnih raziskovalcev. V tej verziji so poleg podatkov s Poljske, Romunije in Slovenije dodatno vključeni še podatki zbrani na Madžarskem. Namen študije je bil v proučevanih državah ugotoviti počutje in odnos prebivalstva do cepljenja ter analizirati, kako sta povezana z različnimi socio-demografskimi značilnostmi, vključno z religioznostjo in politično usmerjenostjo. Ker je raziskava potekala v več državah je bilo za pripravo skupne podatkovne datoteke potrebnih nekaj prilagoditev in usklajevanj. Predlagamo, da si pred uporabo podatkov preberete spremna gradiva z dodatnimi pojasnili, predvsem dokument »Opis neskladnosti in priprava podatkovne datoteke«. Na Madžarskem so raziskavo izvajali nekaj tednov kasneje kot v državah, ki so bile zajete v prvi objavi leta 2021 z naslovom »Počutje in odnos do cepljenja, 2021: Namera za cepljenje proti COVID-19 na Poljskem, v Romuniji in Sloveniji (doi.org/10.17898/ADP_POCP21_V1)«. Poleg podatkov za Madžarsko, nova verzija datoteke zajema tudi 7 novih spremenljivk, in sicer Q22_2rr; Q28_r; Q29_r; Q11_depR; Q11_anxR; Q11_strR; Q15bothR, pri čemer so vse izračunane na podlagi objavljenih primarnih spremenljivk. Izjema je spremenljivka Q15bothR, ki je bila izračunana z uporabo nove metodologije (vse 4 države), medtem ko primarna spremenljivka zajema podatke izračunane po stari metodologiji, vendar zgolj za 3 že objavljene države (brez Madžarske). Dotična raziskava ima dopolnjen naslov, avtorstvo ter spremna gradiva. Za opis prve objave (V1) brez Madžarske glej gradivo "Opis_V1.pdf". Zaradi lažje dostopnosti so določena gradiva iz prve verzije dostopna tudi v okviru te objave. Datoteka je dostopna v dveh verzijah tj. kot SUF verzija (dostop pod posebnimi pogoji), ki je delno anonimizirana in namenjena uporabi le v raziskovalne namene in kot PUF verzija (standardni dostop), ki je anonimizirana in namenjena splošni rabi v raziskovanju. Odgovori na odprto vprašanje so dostopni v dodatni datoteki (*xlsx format), pri čemer gre le za odgovore slovenskih respondentov.This is a new, expanded version of the dataset from a survey on feelings and attitudes towards vaccination during the COVID-19 pandemic conducted by an international group of independent researchers. This version in addition to data from Poland, Romania and Slovenia also includes data collected in Hungary. The purpose of the survey was to determine the well-being of the population in relation to vaccination in the studied countries and to analyse how they are related to different socio-demographic characteristics, including religiosity and political orientation. As the survey was conducted in several countries, some adjustments and harmonizations were needed to prepare a common data file. It is advised that you read the accompanying materials with additional explanations before using the data, especially the document “Description of inconsistency issues and preparation of data file«. In Hungary the survey was conducted a few weeks later than in the countries covered in the first release in 2021 titled " Feelings and attitudes towards vaccination, 2021: COVID-19 vaccination intention in Poland, Romania and Slovenia (doi.org/10.17898/ADP_POCP21_V1)". In addition to data for Hungary, the new version of the file also includes 7 new variables, namely Q22_2rr; Q28_r; Q29_r; Q11_depR; Q11_anxR; Q11_strR; Q15bothR, all of which are calculated based on the published primary variables. The exception is the variable Q15bothR, which was calculated using the new methodology (all 4 countries), while the primary variable includes data calculated using the old methodology, but only for 3 already published countries (excluding Hungary). The study in question has an updated title, authorship and supporting materials. For a description of the first publication (V1) without Hungary, see the document "Opis_V1.pdf". For ease of access, certain materials from the first version are also available within this new publication. The file is available in two versions, ie. as the SUF version (access under special conditions), that is partially anonymised and intended for use for research purposes only, and as the PUF version (standard access), which is anonymised and intended for general use in research. The answers to the open question are available in an additional file (*xlsx format), containing the answers only of Slovenian respondents
Historični podatki o delovni sili, 1947-1955
V raziskavi so zbrani podatki o trgu dela v letih 1947 do 1955 v povojnih conah: Svobodno tržaško ozemlje (A-FTT) in ozemlje Trieste-Trst. Podatke so od septembra 1947 do oktobra 1954 beležili uradi za delo v coni A-FTT, od novembra 1954 do oktobra 1955 pa uradi za delo v coni Trieste-Trst. V ADP so podatki organizirani glede na gospodarski sektor in glede na poklicne kvalifikacije. Za 6 gospodarskih sektorjev (javno zaposlovanje, industrija, trgovina, bančništvo in zavarovalništvo, kmetijstvo in pomorstvo) in 23 poklicev so prikazani podatki o zaposlenosti moških, žensk in mladoletnikov in sicer glede na število registriranih oseb, odstranjenih iz evidence, zaposlenih in brezposelnih. Vir podatkov je iz arhivskih virov, ki so bili ohranjeni v Mestnem arhivu v Trstu (Archivio di Stato di Trieste) in Nacionalni upravi za arhive in evidence (National Archives and Records Administration). Je prva poglobljena študija o delu in zaposlovanju v celotnem obdobju upravljanja Zavezniške vojaške vlade Julijske Benečije (AMG) po drugi svetovni vojni. Podatki so bili zbrani v okviru projekta "MSCA-IF 2019 Zmoremo! Sodelovanje žensk na trgu dela v pomorskem sektorju v zgornjem Jadranu". Povezana raziskava (HDS47 - doi.org/10.17898/ADP_HDS47_V1) vključuje podatke za cono A-AMG od avgusta 1945 do septembra 1947. Podatkovna datoteka je nastala v okviru projekta H2020 in projekta Marie Skłodowska-Curie "We Can Do It! Women's labour market participation in the maritime sector in the Upper Adriatic after the World Wars in an intersectional perspective" (WeCanIt; št. pogodbe 89257; gostiteljica projekta: Univerza v Ljubljani).The study includes the data on labour market from 1947 to 1955, produced by Labour Offices of the Zone A-FTT (Free Territory of Trieste) and the territory of Trieste-Trst. The data was from September 1947 to October 1954 collected by the labour offices in the A-FTT zone, and from November 1954 to October 1955 by the labour offices in the Trieste-Trieste zone. In the ADP, the dataset is organized by economic sectors and by professional qualifications. For 6 economic sectors (public employment, industry, trade, banking and insurance, agriculture and maritime) and 23 professional qualifications, data shows the number of people (men, women, and juveniles) registered, removed from records, employed and unemployed. The source of the data is from archival sources from the State Archives in Trieste (Archivio di Stato di Trieste) and at the National Archives and Records Administration. It is the first in-depth study on the labour market throughout the whole period of the AMG administration, and during the transition to the rule of a post-WWII Republic. The data were collected within a framework of the "MSCA-IF Project 2019 We Can Do It! Women’s labour market participation in the maritime sector in upper Adriatic". A related study (HDS47 - doi.org/10.17898/ADP_HDS47_V1) includes the data for the zone A-AMG from August 1945 to September 1947. This dataset was created within the European Union's Horizon 2020 research and innovation programme under the Marie Skłodowska-Curie project "We Can Do It! Women's labour market participation in the maritime sector in the Upper Adriatic after the World Wars in an intersectional perspective" (acronym: WeCanIt; grant agreement no. 894257; host institution: University of Ljubljana)
Spremljanje epidemije covid-19: Sledilnik in podatkovna infrastruktura v Sloveniji, 2021
Raziskava preučuje potek in razloge za vzpostavljanje prostovoljnega projekta COVID-19 Sledilnik, ki je nastal v času izbruha epidemije koronavirusa SARS-Cov-2 v Sloveniji in je tekom epidemije predstavljal pomemben del slovenske podatkovne infrastrukture tako za strokovno kot splošno javnost. Študija obravnava tudi interakcije, ki jih je Sledilnik vzpostavil v širšem institucionalnem okolju. Študija temelji na 14 intervjujih s člani Sledilnika in analizira potek zbiranja podatkov, nastanek skupnosti okoli Sledilnika, razpon njegovih uporabnikov, Sledilnikovo infrastrukturo in delitev dela. Organizacijo in delitev dela znotraj Sledilnika analizira preko oblik organiziranja, ki jih poznamo iz odprtokodnega gibanja ter pojmov mejnih objektov in podatkovnega kuratorstva iz področja študij znanosti in tehnologije. Zbranih je bilo 14 intervjujev, v ADP jih hranimo 12.This study examines the development of a volunteer project, COVID-19 Sledilnik and the reasons for its establishment. The project began at the outbreak of the coronavirus SARS-Cov-2 epidemic in Slovenia and soon became an important part of the Slovenian data infrastructure for the professional as well as the general public. The study examines the interaction Sledilnik had with the broader institutional environment. The study is based on 14 interviews with members of the Sledilnik community. The researcher wanted to analyse the way the data was aggregated, the forming of the Sledilnik community, the range of users of their services, Sledilnik’s own infrastructure and its organisation of labour division through ways of organization in open-source movements and data curation from science and technology studies. 14 interviews were conducted, 12 interviews are available in the ADP
Kroženje ali beg možganov, 2021
Raziskovalna skupina je s preučevanjem dejavnikov odbijanja in privlačnosti preko anket (in nato poglobitve s polstrukturiranimi intervjuji) ugotavljala, kaj si mladi izobraženi Slovenci in Slovenke, ki živijo v tujini, želijo in potrebujejo, da bi se odločili za povratek v Slovenijo.
Raziskovalna skupina je sledila idealnotipskemu »pull-push« modelu, ki so ga implementirali za specifične potrebe proučevane populacije visoko izobraženih kadrov. Kot glavni dejavniki odbijanja (v izvorni državi) so upoštevani: ekonomska stagnacija, padec standarda, zmanjševanje nacionalnih virov, nizek osebni dohodek, brezposelnost, politične in ostale diskriminacije, politično preganjanje, alienacija, naravne katastrofe, itd. Dejavniki privlačnosti (v državi sprejema) pa so: ekonomska prosperiteta, dvig standarda, višji osebni dohodek, poklicna promocija, ustrezna zaposlitev, izobraževanje.
Namen raziskave je bil:
(1) Analizirati migracijske procese iz in v Republiko Slovenijo v primerjalni perspektivi
(glede deleža in strukture izseljenih). Katere države se srečujejo z enakimi izzivi kot
Slovenija.
(2) S kvalitativnimi in kvantitativnimi razlogi ugotoviti razloge in motivacije mladih
izobražencev za izseljevanje, razmišljanje o tem, odločitev za trajno življenje v tujini ali
vrnitev po določenem obdobju.
(3) Analiza politik držav, po katerih bi se Slovenija lahko zgledovala pri zmanjševanju
izseljevanja in njegovih posledic, posebej visoko izobraženih, spodbujanju povratništva
ter privabljanju tuje visoko kvalificirane delovne sile.
(4) Najti povezovalne dejavnike med prehodom z bega možganov v kroženje možganov in internacionalizacijo slovenske znanosti, s poudarkom na vprašanjih posodabljanja in
optimizacije predpisov glede zaposlovanja raziskovalcev iz tujine (tako slovenskega kot
neslovenskega rodu) v Sloveniji ter njihovo integracijo v delovno in življenjsko okolje.
(5) Pripraviti nabor predlogov ukrepov za dosego cilja zmanjševanja izseljevanja, dosego kroženja možganov in spodbujanja internacionalizacije slovenske znanosti.
Raziskavo sta financirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ). Podatkovna objava je bila pripravljena v okviru projekta »Raziskovalni podatki o migracijah v repozitoriju podatkov – na poti k dostopnosti«, ki ga je financirala Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije v okviru raziskovalne infrastrukture DARIAH.SI.The research team investigated "push-pull" factors through surveys (followed by in-depth semi-structured interviews) to explore the desires and needs of young, educated Slovenians living abroad that could influence their decision to return to Slovenia. The study was guided by the "pull-push" model, adapted to the specific needs of the highly educated population under study. The main push factors (in the country of origin) considered included economic stagnation, declining living standards, depletion of national resources, low personal income, unemployment, political and other forms of discrimination, political persecution, alienation, natural disasters, among others. Pull factors (in the host country) included economic prosperity, rising living standards, higher personal income, professional advancement, suitable employment opportunities, and access to education.
The objectives of the research were: (1) To analyse migration processes from and to the Republic of Slovenia in a comparative perspective, focusing on the share and structure of the emigrant population, and identifying countries facing similar challenges. (2) To identify the reasons and motivations of young, educated individuals for emigration, contemplation of emigration, decisions to settle abroad permanently, or return after a period, using both qualitative and quantitative data. (3) To analyse policies of other countries that could serve as models for Slovenia in reducing emigration, particularly of highly educated individuals, promoting return migration, and attracting foreign highly qualified labour force. (4) To identify connecting factors for transitioning from brain drain to brain circulation and the internationalization of Slovenian science, with an emphasis on modernizing and optimizing regulations regarding the employment of researchers from abroad (both of Slovenian and non-Slovenian origin) and facilitating their integration into the Slovenian work and living environment. (5) To prepare a set of policy recommendations aimed at reducing emigration, achieving brain circulation, and promoting the internationalization of Slovenian science.
The study was funded by the Slovenian Research Agency and the Ministry of Education, Science, and Sport (MIZŠ). The data publication was prepared within the project "Research Data on Migration in the Data Repository – Towards Accessibility," funded by the Slovenian Research and Innovation Agency within the DARIAH.SI research infrastructure