INZ Open Journal Systems (Institute of Contemporary History)
Not a member yet
4877 research outputs found
Sort by
"V modo je vpeljala demokracijo": Gabrielle Chanel v časopisih njenega časa
No full textThe article is based on newspaper articles published in the period between the world wars. The scope and diversity of articles published across a wide spectrum of newspapers – primarily in Vienna – makes a positive impression, the number of articles suggesting the artist was very intriguing to the press. A collage of newspaper articles also touches upon less familiar topics, the most prominent of which is the story of Chanel perfume featuring as the protagonist of a then famous theater pieceČlanek je nastal na podlagi člankov in novic, natisnjenih v časopisju zlasti med obema vojnama. Vsebina novic in pestrost člankov, objavljenih v široki paleti časopisov – predvsem iz cesarsko- kraljeve prestolnice – daje pozitiven vtis, številčnost objavljenih prispevkov pa kaže na velik interes takratnega tiska do umetnice. Kolaž časopisnih prispevkov se dotika različnih, morda celo manj znanih tem, med katerimi zagotovo izstopa zgodba Chanelovega parfuma kot enega izmed akterjev v tistem času precej znane gledališke igre
Kartuzija Jurklošter: Mija Oter Gorenčič, Kartuzija Jurklošter. Ljubljana: Založba ZRC, 2021. 95 strani.
No full text»Brez Mure še Mura ne bi tekla«: Nina Vodopivec, Tu se ne bo nikoli več šivalo. Doživljanja izgube dela in propada tovarne. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2021. 307 strani. (Zbirka Razpoznavanja/Recognitiones; 45)
No full textVeliki pokol … : Robert Darnton, Veliki pokol mačk in druge epizode francoske kulturne zgodovine. Ljubljana: Studia Humanitatis, 2005. 335 strani.
No full textXXX. letnik Zgodovine za vse
Get PDFZgodovinsko društvo Celje v letu 2023 izdaja že trideseti jubilejni letnik Zgodovine za vse. Ideja revije je bila ob njenem rojstvu zelo moderna, saj je v znanstvene obravnave poskušala vrniti pripoved, zgodovino pa interpretirati predvsem skozi malega človeka in vsakdanje teme. Revija je zaradi svežega pristopa in obravnave nevsakdanjih tem za znanstveno zgodovinopisje naletela že od začetka na zelo dober odziv pri bralcih, skeptikom, ki so jo ji napovedovali kratek rok pa pokazala, da je prav način obravnave na prvi pogled marginalnih tem postal trend v moderni historiografiji. Revija namreč že dolgo ne deluje več kot alternativa drugim serijskim naslovom v zgodovinopisju
»Hlače hoče nositi, v kratkem morda celo sabljo in puško!«: Recepcija hlačnega krila na Slovenskem v letu 1911
Get PDFThe article deals with the reception of the trouser skirt (Jupe-culotte) in Slovenia. It was a garment designed by the Frenchman Paul Poiret in 1911 and quickly spread from France to the rest of Europe. It was inspired by oriental culture and fashion and was particularly notable because it was one of the first visible and widespread examples of trousers worn by women. Reactions to the garment that shook women’s established dressing patterns differed across Europe and ranged from support to repulsion and attacks on women. The article will present in more detail how Slovenian society reacted to the new fashion, with a special emphasis on the connection between the phenomenon and the political situation and nationalism in the Slovenian environment.Prispevek obravnava recepcijo hlačnega krila (Jupe- -culotte) na Slovenskem. Šlo je za oblačilo, ki ga je leta 1911 oblikoval Francoz Paul Poiret, zelo hitro pa se je iz Francije razširilo drugod po Evropi. Zgledovalo se je po orientalski kulturi in modi, posebno pozornost pa je poželo, ker je šlo za enega prvih vidnejših in množičnejših primerov nošnje hlač pri ženskah. Odzivi na oblačilo, ki je zamajalo dotedanje ženske oblačilne vzorce, so bili po Evropi različni in so segali od podpore do zgražanja in napadov na ženske. Članek bo podrobneje predstavil, kako se je na novo modo odzvala slovenska družba, poseben poudarek pa bo namenjen povezavi fenomena s političnimi razmerami in nacionalizmom v slovenskem okolju
»Zdaj pa poglejmo sad modernega liberalizma«: Misel Antona Mahniča v njegovem pariškem potopisu
Get PDF»Zdaj pa poglejmo sad modernega liberalizma« Misel Antona Mahniča v njegovem pariškem potopis
Čas rdečih svinčnikov: Dragan Matić: Tiskovna svoboda v krempljih ljubljanske justice : zaplembe časopisov in druge tiskovne zadeve v obdobjih 1873–1889 in 1908– 1914 v pravosodnih fondih Arhiva Republike Slovenije. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2023. 336 strani.
Get PDF»Dejanje je, razen nekaj ženskam, v javnosti tako rekoč neznano«: O prepovedanem razmerju in njegovem sadu v »malo boljši hiši« v začetku 19. stoletja
Get PDFIn 1805, John Anton Vidic, a widowed 63-year-old toller in Kostanjevica na Krki, gave birth to an illegiti mate daughter from his relationship with his 28-year-old niece Jožefa, the daughter of his deceased brother. The child was baptised in the neighbouring parish of Raka, and Vidic asked the Ljubljana Archdiocesan Ordinariate for permission to marry, but because of the complicated and expensive procedure - the decision would have to have been made in Vienna and Rome - was denied it. T he second part of the paper deals with the social and genetic background of unmarried spouses - uncle and niece. It was a family of tollers and merchants, whose roots went back to the towns of Kamnik, Ljubljana and Radovljica, whose ancestors included town magistrates and councillors, and whose close family included five priests in three generations from the end of the 17th century onwards. Like Janez Anton Vidic, many of his relatives attended the Jesuit Gymnasium in Ljubljana.Leta 1805 se je Janezu Antonu Vidicu, ovdovelemu 63-le tnemu mitničarju na Kostanjevici na Krki, rodila nezakonska hči iz razmerja z 28-letno nečakinjo Jožefo, hčerko njego vega pokojnega brata. Otroka so krstili v sosednji župniji Raka, Vidic pa je ljubljanski nadškofijski ordinariat prosil za dovoljenje za poroko, a ga zaradi zapletenega in dragega postopka – o tem bi odločala Dunaj in Rim – ni dobil. V drugem delu prispevka je obravnavano socialno in gensko ozadje nesojenih zakoncev – strica in nečakinje. Šlo je za mitničarsko-trgovsko rodbino, katere korenine so segale v mesta Kamnik, Ljubljana in Radovljica, med predniki so bili mestni sodniki in svétniki, v bližnjem sorodstvu pa se je v treh generacijah od konca 17. stoletja dalje zvrstilo tudi pet duhovnikov. Tako kot Janez Anton Vidic je precej sorodnikov obiskovalo ljubljansko jezuitsko gimnazijo
Gore kot prostor pripadnosti: Branko Zemljič in njegovo udejstvovanje v Savinjskih Alpah
Get PDFThe article discusses the life and mountaineering career of Branko Zemljič (1887–1961), a teacher, cultural worker, and long-time secretary of the Savinja branch of the Slovenian Mountaineering Society. His work is placed in the broader context of the development of mountaineering in Slovenia at the turn of the nineteenth and twentieth centuries and in the first decades of the twentieth century, when the mountains were not only a place for spending free time but also a site of national and cultural struggle. Special attention is paid to Zemljič’s efforts to strengthen the Slovenian presence in the Savinja part of the Kamnik–Savinja Alps. The article also highlights the “story” from his youth about the area of the Korošica mountain pasture below Mount Ojstrica or, rather, his personal account of the national struggle linked to the symbolic significance of mountain huts. Zemljič’s work shows how everyday efforts of individuals were intertwined with questions of identity, and his legacy offers valuable insight into the formation of the Slovenian mountaineering space.Članek obravnava življenjsko in planinsko pot Branka Zemljiča (1887–1961), učitelja, kulturnega delavca in dolgoletnega tajnika Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva. Njegovo delovanje je umeščeno v širši okvir razvoja planinstva na Slovenskem na prelomu iz 19. v 20. stoletje ter prva desetletja 20. stoletja, ko so bile gore ne le prostor za preživljanje prostega časa, temveč tudi prizorišče narodnostnega in kulturnega boja. Posebna pozornost je namenjena Zemljičevim prizadevanjem za utrjevanje slovenske navzočnosti v savinjskem delu Kamniško-Savinjskih Alp. Izpostavljena je »zgodba« iz njegovih mladostnih let o območju Korošica pod Ojstrico oziroma osebna izpoved narodnostnega boja, povezana s simbolnim pomenom planinskih koč. Zemljičevo delo kaže, kako so se v planinstvu prepletali vsakdanji napori posameznika z vprašanjem identitete in pripadnosti, njegova zapuščina pa ponuja dragocen vpogled v nastajanje slovenskega planinskega prostora