INZ Open Journal Systems (Institute of Contemporary History)
Not a member yet
4877 research outputs found
Sort by
"Včeraj bi bil lahko tudi Napoleon ponosen na svojo Ilirijo": Ali ekskurz o "žogometu" oziroma "nogometu" v Ljubljani pred prvo svetovno vojno
Although the arrival of football on the sports scene in Ljubljana did not go unnoticed or unrecorded in the history of sports, iris not thoroughly researched. At least not the main turning points and events in the history of this sport The following article, however, focuses on the appearance of the phenomenon of football amongst the high-school students of Slovenia and the inhabitants of Ljubljana. The author depicts how the founding of the first football club as an institute of civil society was a turning-point in the development and popularizing of this modern sport in Slovenia.Pojav "footballa" ali nogometa v Ljubljani v zgodovini športa na Slovenskem ni ostal nezabeležen, ni pa bil tudi temeljito raziskan, predvsem ne glavni mejniki in dejavniki. Zato se pričujoča razprava osredotoča na pojav nogometa med slovenskimi dijaki in med ljubljanskim meščanstvom. Ravno ustanovitev nogometnega kluba, kot instituta civilne družbe, je bila temeljnega pomena za razvoj in uveljavitev te moderne športne panoge
Kako velike so bile male kraje Matevža Kavčiča: Opomenu sodnih protokolov za razumevanje življenja posameznika in za izoblikovanje javne podobe zločinca v 18. stoletju
In the 18th century, judicial protocols evolved in accordance with precisely defined rules of criminal law and were strongly influenced by the interrogators. A critical reading of the historical source discussed in this article, in which all rules and elements of material and formal criminal law are taken into consideration, enables us to follow the life of Matevž Kaučič. In his youth, Matevž played numerous roles: his family renounced him, he was a beggar and a herdsman, a cheerful fellow and a drunkard, and occasionally a thief and idler, and a man who travelled great distances. Short descriptions of his thefts reveal the numerous skills he used to survive and to circumvent the various formal and informal means (established by patents and ordinances) of supervising individuals and the community in effect in his time.Sodni protokoli so nastali po točno določenih pravilih kazenskega prava. V njih svoj pečat pustili izpraševalci. S kritičnim branjem vira, pri katerem je treba upoštevati in poznati vsa pravila in elemente materialnega ter formalnega kazenskega prava, lahko spremljamo življenje Matevža Kavčiča, ki je v svojem mladem življenju »odigral« številne vloge: odrekla se mu )c družina, bil je berač in pastir, veseljak in pijanec ter priložnostni tat in postopač 1er človek, ki je premagoval velike razdalje. V kratkih opisih kraj se skrivajo številne spretnosti, ki jih je uporabil, da je preživel in se izmaknil različnim lormalnini (določenih s palenti in redi) in neformalnim oblikam nadzora posameznikov in skupnosti
»Purgerji, rešetarji in lončarji …«: K zgodovini trga Ribnica na Kranjskem
Drawing upon various sources and literature, the author portrays the way of life in the market town of Ribnica at the end of the 19th and beginning of the 20th century. Located in the southwest of Slovenia, Ribnica is a typical Carniolan market town which, like all such towns, required a strongly organised Church presence, as well as a castle with nobles or »purgerje« as the burghers were called, who elevated the town to a higher level of importance by dint of their status. However, unlike all other such towns, Ribnica had one additional characteristic: dry goods. This feature brought renown to the little town well beyond the borders of Slovenia; although to be precise, the goods were crafted in the countryside surrounding Ribnica, i.e. in the town\u27s hinterland and not the town itself. The inhabitants of Ribnica were well aware of the special importance of this specific characteristic and would often decorate their town with these wooden dry goods for important events, not only on market days. Although the market town of Ribnica exuded the same, ordinary life of any other market town in Carniola, the colour added by the special wares it produced and by the townfolk\u27s good sense of humour conferred it a special status of its own.S pomočjo virov in literature sem poskusila predstaviti življenje v ribniškem trgu konec 19. in v začetku 20. stoletja. Ribnica leži v jugozahodnem delu Slovenije. Tipičen kranjski trg, ki je za svoj »spodoben« razvoj potreboval močno cerkveno organizacijo, grad z graščaki, »purgerje«, ki so s svojim statusom prinašali kraju »višji standard«. Za Ribnico pa je značilna še ena posebnost – suha roba. Ta je ime Ribnice ponesla širom sveta, čeprav je bila ta obrt doma v zaledju Ribnice na podeželju in ne v trgu Ribnica. Te svoje posebnosti so se Ribničani zavedali in velikokrat ob pomembnih dogodkih, ne samo ob semanjih dneh, okrasili Ribnico z izdelki suhe robe. Čeravno je Ribnica kot trg živela svoje trško življenje podobno drugim trgom na Kranjskem, je s priokusom suhe robe in ribniškega humorja ohranjala svoj povsem specifični status
Posilstva v času prve svetovne vojne
The article deals with the phenomena of rape and sexual violence in World War I. It compares the situation in the areas of Friuli-Venezia Giulia and Galicia with that in the Balkans, where women were targets of systematic violence. Rape was a part of a military strategy that aimed to demoralize the civil population because it equally affected women and the community as whole. The article is based on reports of the Swiss criminologist Rudolph Archibald Reiss, who was commissioned by the Serbian government to report on war crimes against the Serbian population and on violence against the civilian Italian population.Prispevek obravnava fenomen posilstev in spolnega nasilja v prvi svetovni vojni. Osredotoča se na primerjavo razmer na območji Furlanije in Galicije, z razmerami na Balkanskem območju, kjer je bilo nasilje nad ženskami načrtno vodeno. Posilstva so bila del vojaške strategije z namenom demoralizacije civilnega prebivalstva, saj niso prizadela le žensk, temveč celotne skupnosti. Prispevek se opira predvsem na poročila švicarskega kriminologa Rodolpha Archibalda Reissa, ki je na pobudo srbske vlade popisoval vojne zločine nad srbskim prebivalstvom ter na poročila o nasilju nad civilnim italijanskim prebivalstvom
Neutrudni jugoslovanski idealist: Aleksandra Gačić: Bogumil Vošnjak: Politik in diplomat. Ljubljana: Jutro, 2017. 430 strani.
Pojasnjena zgodba ikonične alpinistične fotografije: V steni Jalovca je Viktorja Žagarja fotografiral Janez Gartner
Viktor Žagar, a member of the Turistovski klub Skala climbing club, and his fellow climber Janez Gartner took a photograph while on the Horn route of Jalovec in 1939. By mistake, the authorship of the photograph was attributed to the legendary Slovene climber and mountain photographer, Stanko Tominšek. The photograph was believed to have been taken on the North Face of Triglav. Almost 80 years later, Zala Žagar, the granddaughter of Viktor Žagar, discovered that the information written on the reverse of this photograph was completely different. She began an attempt to verify facts that she had always considered accurate. She initiated an investigation that helped the author of the article and his colleagues confirm the assumption about the true author of the photo and the climber depicted in it. The article reveals how a mistake led to erroneous attribution of both authorship and the location where the photo was taken, at the same time presenting two members of the pre-war generation of Slovene climbers who had previously been unknown to the general public. On a side note, the article seeks to highlight how sometimes seemingly marginal factors can radically change a historical event or personality, causing significant damage from a historical standpoint.Člana Turistovskega kluba Skala Viktor Žagar in njegov soplezalec Janez Gartner sta leta 1939 v Hornovi smeri v Jalovcu posnela fotografijo, ki so jo zaradi spleta okoliščin pripisali Stanku Tominšku, legendarnemu slovenskemu alpinistu in gorskemu fotografu. Fotografija naj bi nastala v Severni triglavski steni. Po skoraj 80 letih je isto fotografijo s popolnoma drugimi podatki, zapisanimi na hrbtni strani, odkrila vnukinja Viktorja Žagarja Zala Žagar in začela preverjati dejstva, za katera je bila od nekdaj prepričana, da ne morejo biti napačna. Spodbudila je raziskavo, na podlagi katere je avtorju članka in njegovim sodelavcem uspelo potrditi domnevo o pravem avtorju fotografije ter plezalcu, ki je na njej. Članek govori o ozadju zmote, ki je pripeljala do napačnega zaključka glede avtorstva in kraja nastanka fotografije, ter skozi pripoved o raziskavi predstavi pripadnika predvojne generacije slovenskih alpinistov, ki sta bila do zdaj širši javnosti neznana. Članek skuša tudi opozoriti na dejstvo, da se podatki o zgodovinskem viru ali osebnosti včasih že zaradi malenkosti popolnoma spremenijo, kar z zgodovinskega vidika pomeni veliko škodo
Ženska brez groba: Martin Pollack: Die Frau ohne Grab. Wien: Paul Zsolnay Verlag, 2019. 179 strani.
Spominska plošča misijonarju Ignaciju Knobleharju v Škocjanu na Dolenjskem
The initiative to raise a monument in memory of the missionary Ignacij Knoblehar (1819–1858) and to relocate his body from Naples to Slovenia came from an unknown author in Laibacher Zeitung. Zgodnja Danica published the lists of donors (money was primarily gathered by priests) and various suggestions about the location of Knoblehar’s monument. Some thought it would be better to send the money to the missions in Africa instead of erecting a monument. A memorial plaque for Ignacij Knoblehar was unveiled in 1867 in the parish church of St. Cantianus and His Companions in Škocjan na Dolenjskem, the missionary’s birthplace. The marble medallion with the missionary’s portrait was the work of the sculptor Franc Zajec.Prvi pobudnik za postavitev spomenika misijonarju Ignaciju Knobleharju (1819–1858) in za prenos njegovega trupla iz Neaplja v domovino je bil neznani pisec v Laibacher Zeitung. Zgodnja Danica je objavljala sezname darovalcev (denar so zbirali predvsem duhovniki) in različna mnenja o lokaciji Knobleharjevega spomenika. Nekateri so se namesto za spomenik zavzemali, da bi denar namenili za misijonsko delovanje v Afriki. Spominsko ploščo Ignaciju Knobleharju so odkrili leta 1867 v župnijski cerkvi sv. Kancijana in tovarišev v Škocjanu na Dolenjskem, kjer je bil misijonar rojen. Marmorni medaljon s portretom misijonarja je delo kiparja Franca Zajca