INZ Open Journal Systems (Institute of Contemporary History)
Not a member yet
4877 research outputs found
Sort by
Marian Koller: Sloviti bohinjski astronom
The Bohinj native, astronomer Marian Koller (1792- 1866), was a star of the 19th century. Today, his work is gaining in importance again, focusing on the Dalton Minimum of sunspots as a counterbalance to other explanations for global warming. Apart from Hallerstein, Koller was unparalleled among Slovenian astronomers. Above all, he enabled the success of Jožef Stefan.Bohinjski astronom Marian Koller (1792-1866) je bil zvezda predpreteklega stoletja. Njegovo delo dandanes znova dobiva na pomenu osredotočenem na Daltonov minimum sončevih peg kot protiutež drugim razlagam globalnega segrevanja oziroma ohlajanja. Razen Hallersteina mu med slovenskimi astronomi ni bilo para. Predvsem pa je bil poglavitni mentor Jožefa Stefana
Ruska skupnost v Hrastniku: O visokih ruskih častnikih ter njihovih družinah v Hrastniku
O visokih ruskih častnikih ter njihovih družinah v Hrastnik
K zgodovini laškega gasilstva: Boštjan Vrščaj: Nesebično v službi ljudstva. Prostovoljno gasilsko društvo Laško 1870-2020. Laško: Prostovoljno gasilsko društvo, 2020. 224 strani.
1918: Odvetniki med dvema državama: Amalgam habsburške monarhije in nove jugoslovanske države
The present text is a contribution to the understanding of the collapse of Austria; the author aims to explain the dilemmas and problems of the processes accompanying the completion and formation of the new Yugoslav state through the eyes of the legal profession, which included Dr Juro Hrašovec, the first Slovenian mayor of Celje. Methodologically, it is a playfully experimental approach to history from below and is mainly based on archival material from the Bar Association of Slovenia. The legal profession in the autumn of 1918 and immediately afterwards is of particular interest for at least two reasons. Firstly, because it forms one of the fundamental parts of the modern state – the judicial system; and secondly, because the proportion of lawyers among politicians, i.e., among decision-makers, was the highest of any professional group (not only in Austria, but in almost all Western democracies).Pričujoče besedilo je prispevek k razumevanju razpada rajnke Avstrije; pisec skuša pojasniti dileme in probleme procesov zaključevanja in oblikovanja nove jugoslovanske države skozi odvetniški stan, kamor je sodil tudi dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja. Metodološko se še najbolj spogleduje z zgodovino od spodaj in v glavnem temelji na arhivskem gradivu Odvetniške zbornice Slovenije. Odvetništvo jeseni leta 1918 in neposredno zatem je posebej zanimivo vsaj iz dveh razlogov. Najprej zato, ker tvori enega fundamentalnih delov moderne države – pravosodni sistem, po drugi strani pa tudi vsled tega, ker je bil delež odvetnikov med politiki, torej med odločevalci, najvišji izmed vseh poklicnih skupin (ne le v Avstriji, ampak skoraj v vseh zahodnih demokracijah)
»Naše krasno šolsko poslopje bodi odslej posvečeno slovenski mladini!«: Preustroj celjskega šolstva po prelomu 1918
The upheaval of 1918 saw Celje in a situation of heightened national antagonism, and the sharp division between Germans and Slovenes also affected the state of education. On 1 November 1918, the national government of the State of Slovenians, Croats and Serbs declared Slovenian the official language within its territory, and in the same month it introduced Slovenian as the language of instruction in primary and secondary schools. For members of other nations, the decree provided for minority schools with the national language as a compulsory subject, provided there were sufficient school-age children. In January 1919, the Slovenian school authorities began more actively to dismiss German-oriented teachers and to appoint Slovene ones. Former German schools were converted into Slovenian schools and German parallel schools were set up for German pupils. After the 1918 upheaval, school celebrations were changed and new subjects were introduced (Serbo-Croatian, history of the Karađorđević dynasty).Prelom leta 1918 je Celje dočakalo v razmerah zaostrenih nacionalnih nasprotij, ostra ločitev med Nemci in Slovenci pa je zaznamovala tudi stanje v šolstvu. Narodna vlada države SHS je 1. novembra 1918 na svojem ozemlju za uradni jezik razglasila slovenščino, še isti mesec pa je uvedla slovenščino kot učni jezik v osnovnih in srednjih šolah. Pripadnikom drugih narodov je uredba ob zadostnem številu šoloobveznih otrok zagotavljala manjšinske šole z državnim jezikom kot obveznim predmetom. Januarja 1919 je začela slovenska šolska oblast intenzivneje odpuščati nemško usmerjene učitelje in nameščati slovenske. Nekdanje nemške šole so preuredili v slovenske, za nemške učence in učenke pa so ustanovili nemške vzporednice. Po prevratu 1918 so se v šolah spremenila praznovanja, uvajali pa so se novi predmeti (srbohrvaščina, zgodovina dinastije Karađorđevičev)
»Tako sem dobil jaz od njega komunistične bacile«: Ivan Di(e)tinger (1883–1949)
This biographical and cultural-historical study focuses on the life of the Carinthian ironworker Ivan Ditinger, who in the 1920s was one of the first and closest collaborators of Lovro Kuhar - Prežihov Voranec in the party cell in Guštanj until the writer’s emigration in 1930. Ditinger learned about communism in the spring of 1919 from Kuhar, who was ten years younger than him, and both are among the first Slovenian communists. Their commitment to the problems of social disadvantage of the peasantry and the working class, which were not solved by the time after the end of the First World War, due to the specific social and national situation of both actors on the new Austrian-Yugoslav border (1920), convincingly describes and explains the reasons for the mass zeal for communism of the young and middle generation in the next two decades until the Second World War.Biografska in kulturnozgodovinska študija se posveča življenju koroškega fužinarja Ivana Ditingerja, ki je bil v dvajsetih letih 20. stoletja med prvimi in najtesnejšimi sodelavci Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca v guštanjski partijski celici vse do pisateljevega odhoda v emigracijo leta 1930. Ditinger se je spomladi 1919 s komunizmom seznanil ravno od deset let mlajšega Kuharja, oba pa uvrščamo med prve slovenske komuniste sploh. Njuna zavezanost problemom socialne zapostavljenosti kmetstva in delavstva, ki jih čas po koncu prve svetovne vojne ni rešil, zaradi posebnega socialnega in nacionalnega položaja obeh akterjev na novi avstrijsko-jugoslovanski meji (1920) prepričljivo opisuje in pojasnjuje razloge za množično vnetost mlade in srednje generacije za komunizem v naslednjih dveh desetletjih do druge svetovne vojne