INZ Open Journal Systems (Institute of Contemporary History)
Not a member yet
4877 research outputs found
Sort by
Kazenski procesi na deželskem sodišču v Laškem v letih 1808 do 1842
No full textKazenski procesi na deželskem sodišču v Laškem v letih 1808 do 184
Weidt v Celju: Franz Metz, Heinrich Weidt: Der Lebensweg eines deutschen Kapellmeisters im Europa des 19. Jahrhunderts. München: Edition Musik Südost, 2015. 276 strani.
No full textSkladatelj in dirigent Heinrich Weidt (1824-1901) je kot gledališki igralec, pevec, kapelnik, zborovodja, skladatelj in pedagog v svojem 77-letnem življenju in delu zamenjal kar 24 delovnih mest in s tem krajev svojega bivanja in delovanja. Med njimi je bilo tudi Celje
Čokoladna juha in pribor v etuiju: Vpogled v kulturo obedovanja v 18. stoletju na Kranjskem
No full textPrispevek obravnava razvoj prehranjevanja plemstva v Habsburških deželah in na Kranjskem v 18. stoletju in temelji na analizi zapuščinskih inventarjev plemstva na Kranjskem, nastalih v obdobju 1771–1780. V prispevku je prikazana razširjenost uporabe različnih materialov jedilnega posodja in posodja za različne vrste toplih pijač, kakor tudi jedilno okolje kranjskega plemstva. Hkrati je prikazan še način obedovanja oziroma serviranja hrane in razlike med različnimi načini postrežbe ter različnimi omizji, obenem pa še kratek vpogled v kuharske knjige
Spodnještajerski in prekmurski jezuitski matematiki in fiziki
No full textLower Styria and Prekmurje were part of the Austrian Jesuit Province. Politically, Lower Styria belonged to Inner Austria, where Graz was the center for the Jesuits. Because it was part of Hungary, Prekmurje had closer ties with the university in Trnava in today’s Slovakia.Spodnja Štajerska in Prekmurje sta pripadali avstrijski provinci jezuitov stare družbe. Politično je bila Spodnja Štajerska del Notranje Avstrije, kjer so imeli jezuiti poglavitno središče v Gradcu. Prekmurje je bilo kot del Ogrske bolj navezano na univerzo v Trnavi na današnjem Slovaškem
#dekade90: Dekade: devetdeseta. 1990-1999 @Celje. Uredila: Borut Batagelj, Sonja Jazbec. Celje: Zgodovinski arhiv Celje, 2015. 76 strani
No full textNazarje v zadnjem desetletju monarhije: pogled skozi časopisne in arhivske vire
Get PDFThe article examines religious and social life in Nazarje between 1909 and 1921, drawing on the monastery chronicle, visitation records, and brief newspaper reports. World events, particularly the First World War and the subsequent disintegration of the Habsburg Monarchy, followed by the creation of a new state, significantly affected the life of this pilgrimage site and its inhabitants. The prewar years were characterised by festivities, vibrant social life, and various forms of religious observance. At the onset of the war, the monastery chronicler and newspaper reporters focused on mobilisation, the experiences of local inhabitants on the frontline, and various forms of humanitarian aid. A special chapter concerns the refugees from Gorizia, to whom the parishioners extended their utmost solidarity, including the establishment of a school for refugees. The article discusses the impact of scarcity, requisitions, and the earthquake of 1917, as well as the May Declaration Movement, the fighting for the northern border, and Nazarje’s reception of refugees from Carinthia. The visitation record from 1921 provides further details, describing the religious vitality and social engagement of the parish. The article thus offers an illustrative microhistorical insight into the intricate links between war, migration, religious observance, and solidarity in Nazarje’s local community.Prispevek na podlagi samostanske kronike, vizitacijskih zapisnikov in časopisnih virov prikazuje versko in družbeno življenje v Nazarjah med letoma 1909 in 1921. Svetovni dogodki, zlasti prva svetovna vojna in pozneje propad Habsburške monarhije ter ustanovitev nove države, so pomembno vplivali na življenje romarskega kraja in njegovih prebivalcev. Predvojna leta zaznamujejo slovesnosti, živahno društveno življenje in različne oblike pobožnosti. Z začetkom vojne se pozornost samostanskega kronista in časopisnih poročevalcev usmeri v mobilizacijo, izkušnje domačinov na fronti ter v številne oblike humanitarne pomoči. Posebno poglavje so begunci z Goriškega, za katere so domačini skrbeli z izjemno solidarnostjo, kar potrjuje tudi ustanovitev begunske šole. Prispevek prikaže vpliv draginje, rekvizicij in potresa leta 1917, pa tudi povezanost Nazarij z deklaracijskim gibanjem, s sprejemanjem beguncev iz Koroške ter z boji za severno mejo. Vizitacijski zapisnik iz leta 1921 dopolnjuje sliko z vpogledom v religiozno vitalnost in društveno dejavnost župnije. Pričujoči prispevek tako ponuja ilustrativni mikrozgodovinski vpogled v preplet vojne, migracij, pobožnosti in solidarnosti v lokalni skupnosti Nazarij
Žive fotografije: O zgodnji kinematografiji v Celju
No full textLeta 2016 je minilo sto dvajset let od prve predstave potujočega kinematografa v Celju. Odvila se je v tedanjem hotelu Pri belem volu. Temu gostovanju so sledila še mnoga druga, pogosto kot del cirkusa ali potujočih gledališč, pri čemer je kinematografska naprava predstavljala le zanimivo popestritev ponudbe z nekaj sekundnimi filmi. V članku obravnavam obdobje dobe potujočih kinematografov v Celju, torej od prve predstave pa do konca prve svetovne vojne, leta 1919 se je namreč tudi v Celju odprl prvi stalni kino. V članku so uporabljeni podatki iz moje lanske raziskovalne naloge v okviru projekta Mladi za Celje, z naslovom Zgodba o celjskem kinu, v kateri sem skušal zajeti zgodovino kina v mestu od začetkov do današnjih multikinov,1 v članku pa je podrobneje opisana le najzgodnejša doba
»Največ so nam dali tisti, ki so od nas najmanj zahtevali.«: Celjska gimnazijska leta Vladimirja Pavšiča
No full textThe article presents the childhood and the grammar school years of the famous Slovene poet, playwright, writer, translator and literary critic, Vladimir Pavšič-Bor (1913- 1993)—years which he spent in Štore and Celje. His literary journey began early in his childhood and continued during his high school years in Celje, when he did not yet go by the name Matej Bor but was known as Pavšičev Mirko from Štore. Based on his autobiography, the article portrays Pavšič’s school friends, his high school teachers, his time at I. gimnazija Celje (First Grammar School, Celje) and his extracurricular engagements in Štore. His literary talent budded from early on. In addition, he was a gifted athlete, runner, member of the Sokol gymnastic society and the Štore Gun Club, as well as an actor who performed on stage.Prispevek obravnava otroška in gimnazijska leta znanega slovenskega pesnika, dramatika, pisatelja, prevajalca in literarnega kritika Vladimirja Pavšiča-Mateja Bora, ki jih je preživel v Štorah in Celju. Njegova literarna pot se je začela zelo zgodaj v otroških letih in razvijala skozi dijaška leta v Celju, ko še ni bil Matej Bor, ampak zgolj Pavšičev Mirko iz Štor. Članek prikazuje tudi Pavšičeve sošolce, sošolke in gimnazijske profesorje v luči Pavšičeve avtobiografije, šolanje na gimnaziji Celje in njegovo društveno udejstvovanje v Štorah. Zelo zgodaj se je v njem prebudila in začela razvijati literarna žilica. Po vrhu pa je bil v mladih letih tudi odličen športnik, tekač, član Sokolskega in Strelskega društva Štore, pa tudi igralec v raznih dramskih igrah na odru
Mario Strecha 1956–2019
No full textSredi lanskega decembra je na svojem domu v Zagrebu zaradi pljučne embolije nenadno in mnogo prezgodaj umrl hrvaški zgodovinar Mario Strecha, profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu
O »ferdamanih babah in dedih«: Odraz vsakdanjika v zapisih okrajnega sodišča Konjice v prevratni dobi
No full textThe article examines everyday life among the residents of Slovenske Konjice and the surrounding municipalities as reflected in the records of the Konjice Local Court after the end of the Dual Monarchy in 1918. During the transition and transformation into a new Yugoslav state, the area of Slovenske Konjice witnessed major change. Having bid farewell to the “decaying Austria”, imposing mass manifestations were organized. Slovenian replaced German as the official language. The introductory part presents in detail how the processes of Slovenization and de-Austrization developed. The overturn affected the operations of the Konjice Local Court, which now operated in Slovenian instead of German. Well-preserved records about numerous minor criminal offences comprise a mosaic of brief stories portraying an authentic picture of illegal practices among the local population. These stories reflect the most trivial and even banal situations and aspects of everyday life after the war. Based on these, the study aims to show how the routine and the everyday life of the common person was affected by the Great War, shortages and supply problems at the time. The article concludes that the war and the post-war crisis created a special atmosphere, in a way triggering several illegal and unwanted acts, including criminal offences.Študija primera obravnava vsakdanjik prebivalcev Slovenskih Konjic in okoliških podeželskih občin v luči dokumentov okrajnega sodišča Konjice neposredno po razpadu dvojne monarhije leta 1918. Čas tranzicije in transformacije v novo jugoslovansko državo je tudi na Konjiškem prinesel številne spremembe. Po slovesu od »trhle Avstrije« so tudi tu priredili veličastne narodne manifestacije. Odslej je bila namesto nemščine uradni jezik slovenščina, po prevratu 1918 pa sta tudi na Konjiškem potekala pospešena procesa slovenizacije in deavstrizacije, ki sta detajlno prikazana v uvodu. Prelom je prinesel tudi transformacijo uradovanja okrajnega sodišča Konjice, ki je namesto v nemščini odslej uradovalo v slovenščini. Dobro ohranjeni zapisi o številnih lažjih kazenskih prestopkih in drobnih prekrških sestavljajo mozaik kratkih zgodb, ki verodostojno slikajo prepovedane prakse podeželanov Konjiškega. V teh zgodbah se odražajo najbolj trivialne in celo banalne situacije in plati vsakdanjega življenja navadnih ljudi po končani vojni. Študija skuša preko njih pokazati, kako je na že ustaljene prakse in dogodke vsakdanjega življenja »malega človeka« vplivala vélika vojna in krizni čas pomanjkanja in težav z oskrbo po njenem koncu. Študija ugotavlja, da sta vojna in povojna kriza ustvarjali posebno atmosfero in predstavljali nekakšen sprožilec, ki je v danih okoliščinah lahko botroval celi vrsti z zakonom prepovedanih in nezaželenih dejanj, torej celi vrsti prestopkov in prekrškov