INZ Open Journal Systems (Institute of Contemporary History)
Not a member yet
4877 research outputs found
Sort by
Vsakdan slovaške vasi ob koncu fevdalizma: Ján Tibenský: Poctivá obec Budmerická, Každodenný život slovenskej dediny na konci feudálnej éri
Slovanske migracije v Italijo
The migration of the Slavonic peoples to Italy occured from the middle of the 7,h century to the 18,h century. The process is divided into three different periods: the migrations in the early Middle Ages, the forced migrations in the form of slavery, and the peak wave of migrations from the mid-14,h to the mid-16th century. Several hundred thousand migrants came to Italy in this period and settled in the towns and in the countryside of nearly all of Italy. The main reasons for leaving their homelands and moving across the Adriatic were poverty and famine, trade and business, and the advance of the Ottoman Empire and the resulting Turkish invasions and raids.Slovansko doseljevanje v Italijo je trajalo od srede 7. do 18. st. Sam proces delimo v tri različna obdobja: selitve v zgodnjem srednjem veku, prisilna migracija v obliki suženjstva in vrhunec migracij od srede 14. do srede 16. st. V vsem tem času je prišlo v Italijo več sto tisoč slovanskih priseljencev. Ustalili so se v mestih in na podeželju po skoraj celi Italiji. Vzroki za odhod onstran morja so bili zlasti revščina in lakota, gospodarske in poslovne zadeve ter turški vpadi in osvajanja
Ko žival postane človeška, se ne zmeni za korenine lastnega debla: Basni iz obdobja 1914-1918 / usode zamolčanih junakov vseh vojn
Throughout history, mankind has not used animals solely for food and work, or kept them as pets. In all wars started by the human animal, animals have also suffered greatly. The loot and medals, however, were divided amongst the real pigs - the pigs on two legs.Človek ni žival uporabljal le za prehrano, delo, ali pa jih gojil kot hišne ljubljence. V vseh vojnah, ki jih je povzročil, so trpele tudi živali, plen in odlikovanja pa so si razdelile prave svinje - svinje na dveh nogah.
 
Najbolj žalosten je ostudni lokalpatriotizem: (ali zgodba o nesrečnem Štajercu)
Despite his efforts, a philologist and the first Slovene doctor of Indian studies, Dr Karel Glaser (1845-1913), who worked as a grammar school teacher in Trieste in the period 1880-1901, could not have asserted himself in the Slovene middle class of Trieste. One of the reasons was also a strong local patriotism of the Slovenes of Trieste, who saw Glaser, originating from Hoče near Maribor, only as a newcomer.Filolog in prvi slovenski doktor indologije dr. Karel Glaser (1845-1913), ki je v letih 1880-1901 služboval kot gimnazijski profesor v Trstu, se - kljub naporom - v slovenski tržaški meščanski družbi nikakor ni mogel uveljaviti. Eden izmed razlogov za to je tičal v močnem "lokalpatriotizmu" tržaških Slovencev, ki so v Glaserju, po rodu iz Hoč pri Mariboru, videli pritepenca
Promenada v Ljubljani: Kaj je promenada?
In the time after the French Revolution, the promenade was a trend that was moving increasingly out of private gardens onto the streets, and also to the first public gardens and tree-lined avenues cropping up in the city. Particularly in the 19lh century, the urban redevelopment of the cities also took into consideration this habit, as a result of which numerous cities set aside places for walking - amongst them also Ljubljana. From its very beginnings, the custom of going for a walk was mostly a social event for all those who engaged in this exercise of a Sunday or other afternoon. After the Second World War, the promenade - both custom and walkway alike - remained only in memory, as a theme for reminiscences, or a scene preserved on numerous photographs.Promenada je bila navada, ki se je v času po francoski revoluciji vedno bolj selila izven zasebnih vrtov na ulice in tudi že v prve javne parke in drevorede. Urbanistične preureditve mest predvsem v 19. stoletju so upoštevale tudi to navado in tako so številna mesta pridobila prostore, namenjene sprehajanju - eno izmed takih mest je bila tudi Ljubljana. Sprehajanje je že od samega začetka za obiskovalce nedeljske ali pa vsakodnevne promenade imelo predvsem družabni značaj. Promenada je po drugi svetovni vojni ostala le še v pripovedovanju, v obujenih spominih in na številnih promenadnih fotografijah
"Podoba glasovitega Bismarcka": "Železni kancler" Bismarck na karikaturah v slovenskih satiričnih listih s konca 19. stoletja
Leta 1870 se je pisatelj, literarni teoretik in kritik Fran Levstik (1831-1887) podal na Dunaj z namenom, da bo izdajal satirični list z imenom Blisk. Levstik je veljal za najbolj ostrega in doslednega kritika jezikoslovnih in političnih vprašanj svoje dobe. Ker se ni bal ne Nemcev in nemškutarjev ne konservativnih staroslovencev, je slovenska javnost Levstikov list pričakovala z velikim zanimanjem. Dejstvo, da bo Levstik imel svoj list, in še satirični povrhu, seveda ni moglo biti pogodu staroslovencem, s katerimi je bil Levstik že nekaj časa v sporu