INZ Open Journal Systems (Institute of Contemporary History)
Not a member yet
4877 research outputs found
Sort by
O izvoru Slovencev v besedi in podobi: Andrej Pleterski, Janja Rihter: Kdo smo: Ilustrirana zgodovina slovenstva. Ljubljana: ZRC SAZU, 2020. 88 strani.
Get PDFHabsburški prestolonaslednik na Brionih: Iz celjske zapuščine slovenskega finančnega stražnika
Get PDFThis article presents the imperial era of the Brijuni tourist resort, based on the family legacy of the Slovenian financial guard Jurij Turk. The focus is on the heir to the throne, Franz Ferdinand, who was a frequent visitor to the Adriatic Sea as an advocate of strengthening the Hab sburg Monarchy\u27s naval fleet, and who also visited Brijuni for health reasons. In addition to sources from the Turks\u27 archives, press reports, including those of the Brioni Insel Zeitung, are also evaluated.V članku je na podlagi družinske zapuščine slovenskega finančnega stražnika Jurija Turka predstavljena imperialna doba turističnega letovišča Brioni. V središču pozornosti je prestolonaslednik Franc Ferdinand, ki je bil kot zagovornik krepitve vojne flote habsburške monarhije pogost obiskovalec Jadranskega morja, na Brione pa je rad zahajal tudi iz zdravstvenih razlogov. Poleg virov iz arhiva Turkovih je ovrednoteno tudi poročanje tiska, med drugim otoškega časopisa Brioni Insel-Zeitung
»Silno priljubljen, a v načelnih vprašanjih neupogljiv«: Fran Venturini vsestranski glasbenik in učitelj bazoviških žrtev
Get PDFFran Venturini, as a Slovenian teacher, felt in his life the weight of the struggle for the nation\u27s survival. He developed a rich musical activity as a teacher in Slovenian schools in Trieste, as a composer of Slovenian art and folk songs, as a choirmaster of numerous choirs, and as an organiser of cultural activities in Trieste and Ljubljana. He was responsible for the renewal of musical and cultural life, for choral literature, and organised and participated in choir conducting courses, in the activities of enlightenment societies and the Musical Matrix in Trieste, and later, during the wars, in Ljubljana. During his exile, he devoted his time to composing and singing choral songs. He was a kind, modest, broad-minded teacher who lived through the fascist regime, the fears and the poverty, which he accepted uprightly and steadfastly. He did not bow to the horrors of war and the regime, but countered them with music. To this end, he wrote compositions dedicated to all those who fell during the wars, and was concerned for the mother tongue and national consciousness of the Slovenes in Trieste.Fran Venturini je kot slovenski učitelj občutil v svojem življenju težo boja za narodov obstanek. Razvil je bogato glasbeno dejavnost kot učitelj v slovenskih šolah na Tržaškem, kot skladatelj slovenske umetne in ljudske pesmi, kot zborovodja številnih pevskih zborov, kot organizator kulturnega delovanja na Tržaškem in v Ljubljani. Skrbel je za obnovitev glasbenega in kulturnega življenja, za zborovsko literaturo, organiziral in sodeloval je na zborovodskih tečajih, pri delovanju prosvetnih društev in Glasbene matice v Trstu, kasneje med vojnama pa tudi v Ljubljani. V času izgnanstva je svoj čas namenil komponiranju in petju zborovske pesmi. Bil je prijazen, skromen, široko razgledan učitelj, ki je doživel obdobje fašističnega režima, strahove in revščino, ki jo je sprejemal pokončno in neupogljivo. Vojnim grozotam in režimu se ni uklonil temveč se jim je zoperstavil z glasbo. V ta namen je napisal skladbe posvečene vsem padlim med vojnama, skrbel za materni jezik in narodno zavest Slovencev na Tržaškem
»Nekaj impozantnega in mogočnega je bilo v njegovi naravi«: Pogled na slovo od dr. Ivana Šusteršiča ob stoletnici njegove smrti
Get PDFKo je 7. oktobra 1925 umrl najvplivnejši slovenski politik in prvak katoliškega gibanja v poznoavstrijski dobi, v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev (Kraljevina SHS; do 1920 Kraljestvo SHS) pa demonizirani »avstrijakant«2 in v katoliški politiki od leta 1917 zavrženi dr. Ivan Šusteršič, so se od njega kljub negativnemu vrednotenju njegove osebnosti poslovili z bolj ali manj ideološko in politično neobremenjenim pogledom na njegovo delo. Seveda je pri tem veljal pregovor de mortuis nil nisi bene, a osnovna značilnost slovesa od nekdanjega »nekronanega vojvode kranjskega« je bila, da je bil v tistem trenutku v ospredju stvarni premislek Šusteršičevega dela, ki je odločujoče zaznamovalo slovensko zgodovino v predhodni politični dobi
"Sapralot! To bo pa močan strel" : K zgodovini dvoboja na Slovenskem
No full textPo natančno odmerjenem strelu Emmericha von Gyujta se je Hugo Poglajen zgrabil za trebuh. Pištola z dolgo, gladko cevjo, ki jo je še trenutek poprej trdno držal v desnici, mu je padla na tla. Opotekel se je in padel v sneg. Polkovnemu zdravniku dr. Rogozinskemu, ki mu je priskočil na pomoč, je tiho zašepetal: "Imre, das habt ich nicht verdient". Zaprl je oči in omedlel. Že čez nekaj ur je zaradi težke rane umrl
Nova revija za historično antropologijo, Historische Anthropologie: Kultur - Gesellschaft - Alltag
No full textNova revija za historično antropologijo, Historische Anthropologie: Kultur - Gesellschaft - Allta
"Živi pomagajo živim, živi mrtvim, mrtvi živim in mrtvi mrtvim.": Skrb za dušo v kmečkih oporokah s tržaškega podeželja
No full textIn order to alleviate the suffering awaiting their souls in purgatory, it was customary in the 17th and 18th centuries for testators and testatrixes from Breg near Trieste to will part of their property to the Church. The testament was a corporeal instrument which allowed the peasant men and women to provide for their souls. At the beginning of the 19th century the testators and testatrixes from Breg still made out their last will with the aim of dying as good Christians, while in the middle of the 19th century, a gradual laïcisation of the testamentary act occurs. The concern to lessen and shorten the suffering of the deceased\u27s soul in Purgatory gave way to the need for better management of the peasant economy among the impoverished peasants as well as the upper strata of the villagers. At the end of the 19th century, the testators and testatrixes decided to pay only for as many requiems as they could afford without putting a strain on their family budgets. Thus, the move away from the traditional patterns of behaviour in the villages of Breg occurs together with the gradual and steady advance of secularisation, which, in its first phase, relegated religious sentiments from public life to the sphere of intimate perception.Z namenom, da bi svojim dušam olajšali bivanje v vicah, so breški oporočitelji in oporočiteljice iz okolice Trsta v 17. in 18. stol. Cerkvi zapuščali del svojega premoženja. Oporoka je bila tuzemsko sredstvo, ki je kmetom in kmeticam dovoljevalo, da so poskrbeli za svojo dušo. Na začetku 19. stol. so oporočitelji in oporočiteljice iz Brega še vedno izrekali poslednjo voljo z vidika krščanske dobre smrti, toda že sredi 19. stol. je vidna postopna laicizacija oporočnega akta. Skrb za krajšanje in lajšanje bivanja pokojnih v vicah, seje umikala v ozadje tako med obubožanimi kmeti kot med vrhnjo plastjo vaškega prebivalstva, v ospredje pa je stopala potreba po čim smotrnejšem vodenju domačega gospodarstva. Ob koncu 19. stol. so se oporočitelji in oporočiteljice odločili le za tolikšno število zadušnih maš, ki ni bremenilo denarnih zmogljivosti družine. Odmik od tradicionalnih vedenjskih obrazcev je bil v breških vaseh vzporeden s postopnim in nesunkovitim prodiranjem sekularizacije, ki je v prvi fazi potisnila versko čustvovanje iz javnega življenja v sfero intimne vernosti
Pijem, torej sem Slovenec: Ali alkohol(izem) kot tabu in fenomen slovenstva
No full textIt is a well known fact that each year, alcohol causes the deaths of about 2,000 Slovenes. Therefore it stands to reason that alcoholism is one of the most serious social illnesses of the Slovene nation; a nation of which the politician Fran Šuklje wrote long ago that it has an "inherent thirst". In fact, an exaggerated tendency to indulge in drink is a part of Slovenian folklore, the foundation of a clearly misguided national identity which persistently attempts to find (and has found ?!) proof of its Sloveneness in alcohol: I drink, therefore I am a Slovene; I am a Slovene, therefore I drink. An almost uncountable number of different case histories and stories kept safely on the periphery of the collective memory, together with "ancestral records" allowed to slip strangely into oblivion, show that this is a virtually unfathomable phenomenon, which should be subjected to a more thorough and comprehensive scientific analysis. Yet the actual state of affairs is just the opposite and the issue rarely touched upon. Could the cause be embarrassment? A childish attempt to escape the truth? Is it an idealised auto-stereotype, which does not bear serious criticism, or a taboo?Znano je, da je alkohol vsako leto tako ali drugače kriv za smrt kakšnih 2000! Slovencev. Potemtakem gotovo drži, da je alkoholizem ena najresnejših socialnih bolezni naroda, ki je o njem politik Fran Šuklje že davno tega napisal, da mu je "žeja prirojena". (Pretirano) pitje je dejansko del slovenske folklore, temelj očitno sprevržene narodne identitete, ki v alkoholu vedno znova išče (in najdeva ?!) dokaz slovenstva: pijem, torej sem Slovenec; Slovenec sem, torej pijem. Skorajda nepregledna množica najrazličnejših "primerov" in na rob spomina odrinjenih "zgodb" ob v čudno pozabo potisnjenih "zapisov prednikov" priča, da gre za komaj doumljiv fenomen, ki bi potreboval celovitejše, vsestranske znanstvene analize. Vendar je z zadevo ravno narobe: o njej se sorazmerno malo govori. Sram? Otročji beg pred resnico? Zidealizirani avtostereotip, ki ne prenese nobene resnejše kritike? Tabu
Iz njihove zgodovine ...
No full textWomen in History - Women\u27s History: Central andEastern European Perspectives, CEU History Department,Working Paper Series 1, Andrea Peto in MarkPittaway, Central European University, Budapest, 1994
Nekaj štorij iz črne galerije sumljivih: O nadzorovanju politično sumljivih oseb in ovaduštvu po revoluciji leta 1848
No full textAfter the 1848 Revolution, the Austrian government carefully supervised all citizens who had compromised themselves in one way or another during the revolution and was very suspicious of any statements which questioned the authorities or libelled the emperor or the state. This supervision was carried out mainly by the police and constabulary, creating a situtaion in which denunciation prospered. All this spying, pursuing and reporting produced a lot of records which facilitate research into contemporary events and mentalityPo revoluciji leta 1848 je avstrijska vlada zelo pazila na osebe, ki so se kompromitirale med revolucijo, in na izjave, ki bi nasprotovale oblastem ali bi sramotile cesarja in državo. Pri tem nadzorovanju se je država opirala predvsem na policijo in orožništvo, v takih razmerah pa je cvetelo tudi ovaduštvo. Ob vsem tem vohunjenju, zasledovanju in poročanju je nastalo precej spisovnega gradiva, ki nam omogoča raziskovanje takratnih dogodkov in mišljenj