INZ Open Journal Systems (Institute of Contemporary History)
Not a member yet
4877 research outputs found
Sort by
V zaželjeni deželi? Jurij Perovšek, »V zaželjeni deželi«. Slovenska izkušnja s Kraljevino SHS / Jugoslavijo 1918-1941. Ljubljana : Inštitut za novejšo zgodovino, 2009. 314 strani. (Zbirka Razpoznavanja / Recognitiones ; 9)
No full textSpomenik kralju Petru I. v Kranju
No full textThe Karađorđević dynasty had no tradition in the new Yugoslav state on which to build its new ruling legitimacy. It thus used monumental art, sculpture and dynastic monuments to help create the cult of the ruler and a historical tradition of statesmanship. The first monumental public monument to King Peter I the Liberator on the Slovenian territory was ceremonially unveiled on the 1st August 1926 in Kranj. The initiative to raise a monument came from the ranks of pro-liberal townsmen of Kranj. The monument was placed in Zvezda Park between the National Hall (Narodni dom) and the grammar school (gimnazija). The nine-meter obelisk was built of ferroconcrete. The statue of a young man and the relief of Peter I were bronze, while the eagle statue on top of the monument was made of stone from Nabrežina. The sculptor was Tine Kos (1894-1979). The unveiling of the monument had a pan-Slovenian importance. It was attended by approximately 15000 people, including many distinguished guests, such as King Aleksander I and Queen Marija. The wreath-laying was interrupted by an incident involving representatives of Orjuna. The monument was destroyed by German occupiers in 1941.Dinastija Karađorđevićev v novi jugoslovanski državi ni imela tradicije, na podlagi katere bi se lahko vzpostavila njena vladarska legitimiteta. Pri oblikovanju vladarskega kulta in državotvorne zgodovinske tradicije je z dinastičnimi spomeniki sodelovalo tudi spomeniško kiparstvo. Prvi monumentalni javni spomenik kralju Petru I. Osvoboditelju na slovenskem ozemlju so 1. avgusta 1926 slovesno odkrili v Kranju. Pobuda za spomenik je prišla iz vrst liberalno usmerjenega kranjskega meščanstva. Spomenik so postavili v park Zvezda med Narodnim domom in gimnazijo. Devet metrov visok obelisk so zgradili iz železobetona. Kip mladeniča in relief kralja Petra I. sta bila iz brona, kip orla vrh spomenika iz nabrežinskega kamna. Izdelal jih je akademski kipar Tine Kos (1894–1979). Odkritje spomenika je imelo vseslovenski pomen. Udeležilo se ga je okrog 15.000 ljudi, med katerimi so bili mnogi ugledni gostje. Na odkritju sta bila tudi kralj Aleksander I. in kraljica Marija. Med polaganjem vencev je prišlo do incidenta z zastopniki Orjune. Spomenik so leta 1941 uničili nemški okupatorji
Veliki japonski imperij v popotniških zapisih Alme Karlin
No full textThe literary and other heritage of the Celje intellectual and traveler Alma M. Karlin has attracted considerable attention over the last two decades. Researchers praise the anti–parochialism and determination that she exercised in pursuit of her goals, qualities that few of us possess today, despite all our technical aids. Often emphasized is her fascination with Japan, which to her indeed represented her locus amoenus. The article tries to put into context her travel diaries about this country, which in her time still qualified as an empire. Since Karlin is sometimes, though not frequently, reproached with a negative attitude towards the indigenous people “living beyond the Seven Seas”, the main aim will be to find out where and how her image of the colonized Other in the Great Japanese Empire originated.Literarna in druge zapuščine celjske intelektualke in popotnice Alme M. Karlin je v zadnjih dveh desetletjih pritegnila zanimanje mnogih. Slavi se njeno upiranje kampanilizmu in trmoglava prizadevnost v uresničitvi cilja, ki bi ga še v dandanašnji dobi vseh mogočih tablic zagotovo zmogli le redki med nami. Pri tem se pogosto poudarja njena fascinacija nad Japonsko, ki je Karlinovi dejansko predstavljala njen locus amoenus. V članku bomo poskušali njene potopisne zapise o tej deželi, ki je bila v času njenega obiska pravzaprav imperij, postaviti v takratni zgodovinski kontekst. Ker se Karlinovi poredko, a vendarle pripisuje negativen odnos do staroselcev »oddaljenih morij«, nas bo hkrati zanimalo, kje in kako si je ustvarila podobo o koloniziranih drugih v Velikem japonskem imperiju
Nemški časopisi v letu 1848 kot izraz meščanske revolucije pri Slovencih
No full textSlovenci so po koncu francoskih Ilirskih provinc 1813. leta živeli vsi znotraj ene države. Kljub temu je bilo čutiti precejšnje razlike med kulturnim in političnim življenjem med onimi, ki so živeli znotraj starih habsburških teritorialno-političnih enot Štajerske, Koroške, Kranjske, Goriške, Istre in Trsta ter med onimi, ki so nekdaj živeli v Beneški republiki (Beneška Slovenija, Rezija) oziroma znotraj Ogrske (Prekmurje)
Galilei pri nas.: O spretnih trgovcih z beneško soljo in povzpetniškem sorodstvu na Kranjskem
No full textThe influence of Galileo Galilei on the Carniolans had a personal touch. One of his older relatives in Carniola included the main Venetian salt trader Francesco Galilei († before 17 June 1647), who cleverly took advantage of large differences in prices between the Venetian and Hapsburg territories. F. Galilei played a key role in arranging Galileo Galilei’s pension with the cathedral in Brescia in the then Venetian territory. For Slovenes, an even more important tenant of the salt trade was Roberto Galilei (1615 Florence - 1681 Ljubljana), who became the quarter captain for the Istrian part of Carniola, a Carniolan countryman and a rich banker. As a captain, he commanded the defence against the planned Ottoman attack on Vienna in 1663 and kept his lucrative position for two decades until his death. Roberto was held in high esteem in Carniola, judging by the godfathers of his children, who included the head of the province himself; Roberto’s wife was godmother to the daughter of Karl Valvasor († 1697), the half-brother of the historian and polymath Janez Vajkard Valvasor. The article investigates Roberto’s ties with affluent entrepreneurs from Ljubljana, in particular tradesmen such as Caharija Waldtreich and Franc Zergoll(ern). The Ljubljana heritage of Roberto Galilei, which was inventoried soon after his death, reveals the splendor of a man who was quite wealthy. Roberto married Baroness Mordax, who gave birth to as many as eight children. With the exception of the oldest son, all were baptized in the Ljubljana cathedral. The Ljubljana Franciscans buried Roberto, his wife and their adult daughter.Vpliv Galileja Galileja na Kranjce je imel tudi osebno plat. Starejši med njegovimi sorodniki na Kranjskem je bil poglavitni beneški trgovec s soljo Francesco Galilei († pred 17. 6. 1647), ki je premeteno izkoriščal velike razlike v cenah soli med beneškim in habsburškim ozemljem. F. Galilei je odločilno pripomogel pri ureditvi pokojnine Galileo Galileja pri katedrali v Brescii na tedanjem beneškem ozemlju. Za slovensko srenjo je bil še bolj pomemben zakupnik solne trgovine Roberto Galilei (1615 Firence – 1681 Ljubljana), ki je postal četrtni stotnik za istrski del Kranjske, kranjski deželan in premožni bankir. Kot stotnik je poveljeval obrambi proti nameravanem turškem napadu proti Dunaju leta 1663, svoj donosni položaj pa je obdržal dve desetletji, vse do svoje smrti. Roberto je bil na Kranjskem visoko čislan glede na botre Robertovih otrok, med katerimi je bil tudi sam deželni glavar; Robertova soproga je botrovala hčeri Karla Valvasorja († 1697), polbrata polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja. Raziskane so Robertove povezave s petičnimi ljubljanskimi poslovneži, predvsem s trgovci kot sta bila Caharija Waldtreich in Franc Zergoll(ern). Ljubljanska zapuščina Roberta Galileja popisana kmalu po njegovi smrti nam možakarja kaže v vsem sijaju, saj je imel kar nekaj pod palcem. Roberto je poročil baronico Mordax, ki mu je povila reci in piši osem otrok. Razen najstarejšega sina so bili vsi krščeni v ljubljanski stolnici. Ljubljanski frančiškani so pokopali Roberta, njegovo soprogo in njuno odraslo hčer
Ko pridejo Primorci na Štajersko: Aleksander Videčnik, Primorski begunci v Zgornji Savinjski dolini. Nazarje: Občina Nazarje, 2015. 54 strani.
No full textZadnja v vrsti knjig publicista, domoznanskega raziskovalca in odličnega poznavalca zgodovine Zgornje Savinjske doline ter avtorja več kot 30 knjižnih del Aleksandra Videčnika (letnik 1920) je izšla konec leta 2015. O življenju in delu primorskih beguncev na območju Nazarij je Videčnik pisal že v kratkih prispevkih v Savinjskih novicah in v svoji monografiji Grad Vrbovec Nazarje
Umori na slovenskem podeželju: Mateja Ratej, Vojna po vojni. Štajerske kmečke družine v dvajsetih letih 20. stoletja. Ljubljana: Modrijan, 2016. 157 strani.
No full textAlkimija celjske cesarice: Ob 580. letnici kronanja češke kraljice Barbare Celjske
No full textGrof Herman II . Celjski si je svoje talente raje omislil zunaj debelih bukev, tako da mu je latinščina ostala španska vas. Toliko več pa je dal na učenost svojih otrok, kjer mu je sekira najbolj padla v med prav pri najmlajši hčeri Barbari1 in pri varovanki Ani,2 hčeri Hermanovega bratranca Viljema Celjskega. Dne 11. 2. 1437 so v zlati Pragi soprogo cesarja Sigismunda Luksemburškega Barbaro Celjsko okronali za češko kraljico. To je bil svojevrsten višek družbenega vzpona tedaj petinštiridesetletne gospe, ki od nekdaj ponazarja svojevrstno zgodbo o uspehu pod tremi celjskimi zvezdami. To pot nas bodo manj zanimale njene politične zdrahe, toliko bolj pozorno pa bomo spremljali njeno navdušenje za poglavitno učenost njenih dni, ki se je spogledovala z danes nič kaj ugledno alkimijo