INZ Open Journal Systems (Institute of Contemporary History)
Not a member yet
4877 research outputs found
Sort by
"Živel in deloval je med nemštvom in slovenstvom": Josip Ipavec (1873-1921)
The author lists all relevant biographical and bibliographical facts that raised the last member of the dynasty of four medical doctors and Slovenian-Celje Ipavci composers (Alojz, Benjamin, Gustav in Josip) to the European level of music artistry. Josip Ipavec (1873-1921), the centenary of whose death is commemorated in 2021 with the National Year of Ipavec, underwent the most thorough formal music training, even though none of the four received any professional training in composition. Josip was also the only one whose vocal pieces (Lieder and choirs) was mostly composed for lyrics in German, including those by such prominent (European) poets as H. Heine, J. W. v. Goethe, E. Geibel, L. Uhland, N. Lenau, E. Schönaich-Carolath, and J. Rodenberg. Undoubtedly, the crown jewel of Ipavec’s music oeuvre remains the ballet-pantomime Možiček [Little man] (1900-1901), the first Slovenian ballet piece; less successful if not unsuccessful was his opera/operetta Princesa Vrtoglavka [The giddy princess] (1905-1910).Avtor navede vsa relevantna biografska in bibliografska dejstva, ki so zadnjega iz dinastije kar štirih zdravnikov in slovensko-celjskih skladateljev Ipavcev (Alojz, Benjamin, Gustav in Josip) povzdignila na evropsko raven glasbene ustvarjalnosti. Josip Ipavec (1873-1921), katerega 100-letnico smrti obhajamo v letu 2021 z državno razglašenim Ipavčevim letom, je bil glasbeno najbolj izšolan od vse četverice, četudi čisto prave, profesionalne skladateljsko obrtne šole ni imel za seboj nihče med njimi. Josip je tudi edini, ki je največ vokalne glasbe (samospevi in zbori) komponiral na nemška besedila; med njimi najdemo tudi tako velika (evropska) pesniška imena kot so to npr. H. Heine, J. W. v. Goethe, E. Geibel, L. Uhland, N. Lenau, E. Schönaich- Carolath, J. Rodenberg idr. Njegov kronski življenjski opus je brez dvoma balet-pantomima Možiček (1900-01) kot prvi slovenski balet, manj ali skoraj neuspešen pa je bil s svojo opero/opereto Princesa Vrtoglavka (1905-10)
Franz Unger in njegovi pionirski prispevki k okoljskim raziskavam
In his paper, the author discusses the process of climate change research, with special reference to the research of Franz Unger (1800-1870). The son of a Maribor mother, Franz Unger was one of the pioneers of research on greenhouse phenomena. Through research into his lineage, his links with other researchers, his travels around the world and his lifetime academic career, we are moving towards a better appreciation of Unger’s achievements in the field of environmental research. In the context of ecology, his research on fossils and botany in the Celje area and beyond is also of great interest.V prispevku avtor obravnava proces raziskovanja spreminjanja podnebja s posebnim ozirom na raziskovanja Franza Ungerja (1800-1870). Sin mariborske matere Franz Unger je bil eden od začetnikov raziskav toplogrednih pojavov. Skozi raziskavo njegovega rodu, povezav z ostalimi raziskovalci, njegovih popotovanj po svetu in skozi življenjsko akademsko kariero se približujemo boljšemu vrednotenju Ungerjevih dosežkov na področju raziskav okolja. V kontekstu ekologije so zelo zanimive tudi njegove raziskave na področju fosilov in botanike v okolici Celja in širše
Gospostvo Smlednik pod Celjskimi grofi: Friderik Žovneški kupi grad Smlednik za dva tisoč mark srebra
This article is about a time when the castle politics of the Žovnek/Celje noble family was marked by a remarkable expansion of property. This was also the time of the acquisition of Smlednik, the first major estate or castle in Carniola, where the ambitions of the free Lords of Žovnek, or later the Counts of Celje, began to be increasingly directed in the following decades. They continued to build up their holdings there and thus laid the foundations for their own possessions in Carniola. The acquisition of the patronage of the parish of Vodice, the establishment of vicariates in Smlednik and Utik, and the chaplaincy in Spodnje Pirniče show that the Celje family were also trying to consolidate their main centre in Kranj, Smlednik Castle, in ecclesiastical territorial organisation. The church and the Confraternity of St Mary on Šmarna Gora also acquired noteworthy assets through purchases and donations during the time of the Celje nobility.Prispevek govori o času, ko je bila žovneško/celjska grajska politika v znamenju izjemne posestne ekspanzije. V ta čas sodi tudi pridobitev Smlednika, prvega večjega gospostva oziroma gradu na Kranjskem, kamor so se v naslednjih desetletjih začele vedno bolj usmerjati ambicije svobodnih gospodov Žovneških oz. poznejših grofov Celjskih. Ti so nadaljevali z zaokrožanjem tamkajšnje posesti in s tem položili temelje lastni posesti na Kranjskem. Pridobitev patronatne pravice nad župnijo Vodice, ustanovitev vikariatov v Smledniku in v Utiku ter kaplanije v Spodnjih Pirničah kaže na to, da so Celjski tudi na področju cerkvene teritorialne ureditve poskušali utrjevati svoje glavno kranjsko središče na gradu Smlednik. Tudi cerkev in Marijina bratovščina na Šmarni gori so v času Celjskih z nakupi in daritvami pridobili omembe vredno premoženje
Pot velike porcelanaste vaze z japonskim motivom v celjski muzej: Davor Mlinarič: Prevzeto v zaščito, Poskus rekonstrukcije provenience predmetov na primeru Zbirke vzhodnoazijskih predmetov Pokrajinskega muzeja Celje. Celje: Pokrajinski muzej Celje, 2023. 99 strani
Kosovelov prijatelj, Gramscijev tovariš: Vladimir Martelanc: Članki in pisma. (Ur.) Ravel Kodrič, Amelia Kraigher. Ljubljana: Založba cf*, 2023. 742 strani.
»Vzemi Almin žolč!«: Alma M. Karlin in njeni domovi v Celju skozi arhivsko gradivo
The present article, based on the archival material that has survived and is still known, attempts to answer questions about Alma M. Karlin\u27s homes in Celje: the villa in Zagrad, the birth house on Ljubljanska cesta and the property in Pečovnik. In addition to the archival material that has been preserved, the words written by Alma herself in her works are particularly noteworthy. From these notes we learn Alma\u27s side of the story, why she had to leave her birth house. It acquired the White Elephant Villa in March 1939 under a contract of exchange and sold it in August 1949. She bought the property in Pečovnik in August 1933, sold it to Thea Schreiber Gam(m)elin in 1936 and left it in her will in 1948. However, as a foreign national, Thea had no legal basis to become the owner of the house in Pečovnik. In their search for a solution, they trusted the wrong people and were left without ownership. This led to a years-long court battle, where the court finally ruled in Thea\u27s favour.Pričujoči članek na podlagi ohranjenega in do zdaj poznanega arhivskega gradiva poskuša odgovoriti na vprašanja o domovih Alme M. Karlin v Celju: vila v Zagradu, rojstna hiša na Ljubljanski cesti in posest v Pečovniku. Poleg ohranjenega arhivskega gradiva so povedne zlasti besede, ki jih je v svojih delih zapisala Alma sama. Iz teh zapisov izvemo Almino plat zgodbe, zakaj je morala zapustiti rojstno hišo v mestu. Vilo Beli slon je pridobila marca 1939 na podlagi menjalne pogodbe in jo avgusta 1949 prodala. Posest v Pečovniku pa je kupila avgusta 1933 in jo nato leta 1936 prodala Thei Schreiber Gam(m)elin, v letu 1948 pa jo zapustila v svoji poslednji volji. Vendar Thea kot tuja državljanka ni imela pravne podlage, da bi lahko postala lastnice hiše v Pečovniku. V iskanju rešitve sta zaupali napačnim ljudem in ostali brez lastništva. Kar je vodilo v več letni sodni boj, kjer je sodišče naposled razsodilo v Theino korist
Društvo Dom slepih (1923–1945)
On December 13th, 1918, the Social Care Commission of the Slovenian National Government established the “Curative Care Institute for the Blind” as the first institution of this kind in Slovenia. Blind persons had their temporary institute in Ljubljana until 1922, when it was moved to Kočevje, discharging all adult care recipients in 1929. Aspiring towards the establishment of an institute for blind adults also through fundraising activities was the association Curative Institute for the Blind, founded in 1923 and renamed Home for the Blind in 1929. Because the government failed to dedicate sufficient funds for the solution of this problem, the association relied on private charity. It accomplished its goal in 1935, by opening the Home for the Blind in the former Strahl Manor in Stara Loka and thus providing blind adults with the first ever permanent integrated care institution in the Drava Banovina.Poverjeništvo za socialno skrb Narodne vlade Slovenije je 13. decembra 1918 ustanovilo »Kuratorij za oskrbo slepcev«, ki je pričel skrbeti za slepe v Sloveniji. Do leta 1922 so im eli slepi začasni zavod v Ljubljani, nato pa je bil preseljen v Kočevje, a so bili leta 1929 vsi odrasli oskrbovanci odpuščeni. Za ustanovitev zavoda za odrasle slepe si je prizadevalo leta 1923 ustanovljeno društvo Kuratorij slepcev, ki se je leta 1929 preimenovalo v Dom slepih, ki je v ta namen zbiralo sredstva. Ker oblast za reševanje tega vprašanja ni namenjala zadosti sredstev, se je društvo oprlo predvsem na zasebno dobrodelnost. Svoj cilj je doseglo leta 1935, ko so v Stari Loki v nekdanji Strahlovi graščini odprli Dom slepih, s čimer so odrasli slepi v Dravski banovini končno dobili trajni zavod za celostno oskrbo
Veliki požar 2022: pogledi in stališča glede pogozdovanja pogorele kraške krajine
This article presents the opinions, views and attitudes of residents and professionals towards the reforestation of the karst landscape after the disastrous forest fires of 2022, during which a large part of the Kras region on the Slovenian and Italian sides of the border burnt down. The fire became the starting point of a research project taking place at the University of Primorska, Faculty of Humanities (UP-FHŠ), as part of the research programme “Slovenia’s Living Spaces: past - present - future (LIVS)” (August – December 2023). The main research question addressed in the paper is whether there is a need for reforestation in the Kras region after the fires. The answer to the dilemma is based on the analysis of historical literature and ethnographic fieldwork data, considering the vernacular knowledge of the Kras population rooted in past representations of the region’s cultural landscape. The research shows that the abandonment of farming and the general lack of care for landscape management and conservation have contributed to the rapid spread of the 2022 fire over an extensive area. As the interviewees have repeatedly pointed out, the region’s karst landscape is nowadays largely abandoned, overgrown, and neglected.Članek predstavlja mnenja, poglede in stališča prebivalcev in strokovnih delavcev glede pogozdovanja Krasa po velikem požaru leta 2022, zaradi katerega je pogorel velik del kraške krajine na slovenski in italijanski strani meje. Požar je postal izhodiščna točka raziskave, ki se je odvijala od avgusta do decembra 2023 na Univerzi na Primorskem, Fakulteti za humanistične študije (UP–FHŠ), v sklopu raziskovalnega programa Življenjski prostori Slovenije: preteklost – sedanjost – prihodnost (ŽIVS). Glavno raziskovalno vprašanje, do katerega se članek opredeljuje, je: Ali je pogozdovanje Krasa po požarih nujno? Odgovor na dilemo je podan na osnovi analize zgodovinske literature in etnografske terenske raziskave, ki upošteva poznavanje, ki ga ima kraško prebivalstvo o podobi in funkcijah kulturne krajine Krasa v preteklosti. Iz raziskave izhaja, da sta opuščanje kmetovanja ter nasploh pomanjkanje skrbi za urejanje in ohranjanje krajine pomemben razlog, da se je požar leta 2022 hitro razširil na obsežen predel Krasa. Kot so sogovorniki večkrat poudarili, je danes kraška krajina pretežno »zapuščena«, »zaraščena« in »zanemarjena«
Drevesnica govorjene slovenščine: novi podatki, modeli in ključni nauki.
This paper presents a new version of the Spoken Slovenian Treebank (SST), a balanced and representative collection of transcribed spontaneous speech with manually annotated lemmas, part-of-speech tags, morphological features, and syntactic dependencies, recently expanded with over 3,000 newly annotated utterances. After a brief overview of the data sampling, annotation, and consolidation processes—presented in detail in previous work—we evaluate the significance of this new language resource for both linguistic research and natural language processing by first highlighting its distinctive lexical and morphosyntactic features in comparison to writing, and then assessing their impact on the performance of tools for automatic grammatical annotation. Finally, we reflect on the methodological insights gained during treebank creation, discuss the potential of SST for advancing spoken language research, and argue for the necessity of such resources in supporting linguistic diversity in language technology.Prispevek predstavlja novo različico drevesnice govorjene slovenščine (SST), uravnotežene in reprezentativne zbirke transkribiranega spontanega govora z ročno označenimi lemami, besednimi vrstami, oblikoslovnimi značilnostmi in skladenjskimi odvisnostmi, ki je bila nedavno razširjena z več kot 3.000 na novo razčlenjenimi izjavami. Po kratkem pregledu postopkov vzorčenja, označevanja in poenotenja korpusnih podatkov – ki smo jih podrobneje predstavili že v predhodni razpravi – ponazorimo pomen tega jezikovnega vira za raziskave na področju jezikoslovja in strojne obdelave jezika. S primerjavo govorne in pisne drevesnice najprej izpostavimo leksikalne ter oblikoslovno-skladenjske posebnosti govora v primerjavi s pisnim jezikom, nato pa predstavimo njihov vpliv na delovanje orodij za samodejno slovnično razčlenjevanje govornih transkripcij. Na koncu predstavimo metodološke izkušnje, pridobljene pri razvoju drevesnice, razpravljamo o njenem potencialu za nadaljnje raziskave govorjenega jezika in poudarimo pomen tovrstnih virov z vidika naslavljanja jezikovne raznolikosti pri razvoju jezikovnih tehnologij
Uresničevanje standardov in izvajanje izobraževalnih programov za senzorno ovirane v zaostrenih gospodarskih razmerah v osemdesetih letih 20. stoletja v Sloveniji
During the 1980s, the resources available for the socially crucial publicly funded activities were severely impaired due to the general Yugoslav crisis. The contribution at hand focuses on the question of how these cuts affected the implementation of the educational programmes provided by the formal education system and by the social and humanitarian organisations for the sensory impaired. Based on the relevant archival materials, it is possible to conclude that both adapted and subordinated their activities to the crisis, except that the weight of the situation put more pressure on the providers of educational programmes within the societies, as, in some cases, even the implementation of the basic programmes was jeopardised.Ker je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja v razmerah vsesplošne jugoslovanske krize prišlo do krčenja sredstev za družbeno pomembne in javno financirane dejavnosti, prispevek v ospredje postavlja vprašanje, kako je zmanjševanje sredstev vplivalo na izvajanje zagotovljenih izobraževalnih programov v okviru formalnega izobraževalnega sistema in v okviru socialno humanitarnih organizacij za senzorno ovirane. Na osnovi arhivskega gradiva je mogoče ugotoviti, da so svoje delovanje kriznim razmeram prilagodili in podredili oboji, le da je teža krize na izvajalce izobraževalnih programov v okviru društev pritisnila močneje, saj je v nekaterih ogrozila tudi uresničevanje osnovnega programa