INZ Open Journal Systems (Institute of Contemporary History)
Not a member yet
4877 research outputs found
Sort by
»Vsaka ulica, trg in cesta, tudi, če ima le eno hišo, mora imeti svoje ime.«: Od hišnih številk do poimenovanja ulic in trgov v Šoštanju
The article deals with the naming of Šoštanj streets, from the first enumeration and the first naming in 1931, through the re-naming during the occupation, re-re-naming in 1953 and the changes up to the present. Šoštanj had been the economic and administrative center of the valley of Šaleška dolina since the second half of the 19th century. After it was officially granted city rights in 1911, the conditions for naming the streets and squares were met; however, the process did not begin immediately. The first naming of streets and squares took place in 1931 as the result of growth and urbanization, which later slowed in pace because of the growth of nearby Velenje. The decline stopped only a few years ago. In the past, the streets of Šoštanj were named after important people from Slovenian, Yugoslav and cultural history. After the end of World War II , some streets were named after the fallen fighters of the partisan movement, revolutionaries, communists and national heroes. For clarity, all names are presented in chronological order.Članek, ki obravnava poimenovanje šoštanjskih ulic, zajema prvotno numeracijo in prvo poimenovanje 1931, preimenovanje v času okupacije in vnovično poimenovanje 1953 ter spremembe do današnjega časa. Šoštanj je bil od druge polovice 19. stoletja gospodarsko in upravno središče Šaleške doline. S podelitvijo mestnih pravic 1911 so nastali pogoji, ki so omogočali poimenovanje ulic in trgov, vendar takrat do tega še ni prišlo. Do prvega poimenovanja ulic in trgov pride leta 1931 tudi kot posledica rasti in urbanizacije, ki pa je kasneje predvsem na račun rasti sosednjega Velenja upadala. Trend tega upadanja je bil zaustavljen šele pred nekaj leti. Imena za Šoštanjske ulice so bila v preteklosti izbrana po pomembnih osebnostih slovenske in jugoslovanske zgodovine. Po koncu druge svetovne vojne so bila nekatera poimenovanja izbrana po padlih borcih partizanskega gibanja, revolucionarjih, komunistih in narodnih herojih. Zaradi preglednosti so vsa poimenovanja obravnavana kronološko
@tinamaze: Vito Divac, Tina Maze: Jaz. Tina: biografski roman. Ljubljana: DZS, 2017. 217 strani.
S »slovanskim prepričanjem« mimo črnožoltih obmejnih kolov v dežele hiperborejskega kraljestva: »Potopisne črtice« Gvidona Serneca v Slovenskem narodu 1901–1902
The article deals with the forgotten “travelogue sketches” that were published sporadically by the liberal daily newspaper Slovenski narod during the period of the Slovenian struggle for emancipation, which was heavily influenced by the idea of pan-Slavism. The author of the texts was Dr Gvidon Sernec from a Slovenian-speaking, middle-class family in Celje, an active cultural worker and member of the gymnastics organization Sokol, and later a lawyer in Celje. At the turn of the century, visits to Russia were considered the ultimate sobering experience regarding the attitude towards the (self-)declared Slavic patron. The process started with Fran Celestin, was continued by Matija Murko, Ljudevit Stiasny and Anton Aškerc, and was consolidated by Bogumil Vošnjak. Because they were published in non-literary media and over a long period of time, Sernec’s accounts were not included in any anthologies of Slovenian travel writing; however, they provide an insight in the then mind set of a young traveler, thirsty for life experience and adventures, who used both planned and sporadic meetings and acquaintances to compare the mental states and profiles of two divergent Slavic ethnic groups.Članek obravnava pozabljene »potopisne črtice« mladega pripadnika celjske, slovensko govoreče meščanske družine, kasnejšega celjskega odvetnika, sokolskega in kulturnega delavca dr. Gvidona Serneca, ki jih je v krajših in daljših časovnih presledkih objavljal liberalni časnik Slovenski narod v dobi slovenskih emancipacijskih bojev s pridihom (vse)slovanske vzajemnosti. Potovanja na Rusko so na prelomu stoletja, bodisi prostočasna ali (ob)študijska, veljala za najkoristnejšo deromantizirano streznitev v odnosu do (samo)oklicane glavne slovanske pokroviteljice, ki jo je pričenjal Fran Celestin, skozi potopisne zapise nadaljevali Matija Murko, Ljudevit Stiasny, Anton Aškerc, utrdil pa Bogumil Vošnjak. Sernečevi potopisni zapiski se zaradi časovne prerazdrobljenosti objav in neknjižne izdaje niso znašli v preglednem naboru slovensko pisanega potopisja, kljub temu pa predstavljajo vpogled v takratno mentalitetno zavest mladega, izkušenj in doživljajev željnega (po) potnika, ki načrtovana ali bežna srečanja in seznanitve izkoristi za primerjavo duševnih stanj in profilov dveh različnih slovanskih etnij
Nadčutno svetovljansko bitje onkraj spola in zaželene ljubezni: Jerneja Jezernik: Nisem le napol človek: Alma M. Karlin in njeni moški. Ljubljana: Sanje, 2016. 150 strani.
Ciril Cesar, umetnik na poti v svetlobo: Ciril Cesar: Pot v svetlobo. Velenje: Velenjska knjižna fundacija, 2018. 244 strani.
Celjsko podzemlje: Maja Bausovac, Jure Krajšek, Hedvika Zdovc, Jože Kranjec: Celjsko podzemlje. Kanalizacija v Celju od antike do danes. Celje: Zgodovinski arhiv, Pokrajinski muzej, Vodovod – kanalizacija, 2018. 79 strani.
Gian Rinaldo Carli: Koprski astronom in sorodnik Celjanke Alme Karlin
The erudite Celje native, Alma Karlin, was always proud of her Koper ancestry, certainly above all of Gian Rinaldo Carli, who married wealth and touched the clouds in Padua, Venice and Milan. Alma and Gian Rinaldo were some of the greatest travelers worldwide, although Alma traveled in reality, while her venerable relative Carli, above all, journeyed with a goose quill pen on paper. Gian Rinaldo Carli is ranked among the leading astronomers and inspired thinkers of Northern Italy and today\u27s Littoral region. Capodistrian Count Carli learned about modern astronomy in the early stages of his studies in Padua, especially about the work of Newton and his friend, the “discoverer” of Halley\u27s Comet, Edmond Halley. In his early thinking about the Argonauts, he relied on Newton and Halley’s computations of the movement of the constellations and the concomitant time period during which the Argonauts, in their ship the Argo, apparently traveled through our territory and especially through Carli\u27s home of Istria. As a Paduan professor of astronomy, Carli was the first professional astronomer from the present-day Slovenia territory and made an important contribution to the astronomical science for maritime orientation. As a teacher and reformer in Lombardy, he successfully advocated the introduction of astronomy to advanced classes in Pavia and Milan. The article describes Carli\u27s links with the leading astronomers of his time, such as the Frenchmen de la Hire and Cassini, or the first head of the Greenwich Observatory, John Flamsteed.Svetovljanska Celjanka Alma Karlin je bila od nekdaj ponosna na svoje domnevne koprske grofovske prednike, gotovo predvsem na Gian Rinalda Carlija, ki se je ob bogati poroki dotaknil oblakov tako v Padovi, kot v Benetkah in Milanu. V Almi in Gian Rinaldu je bilo nekaj svetovnega popotnika, čeravno je Alma potovala zares, njen častitljivi sorodnik pa predvsem z gosjim peresom po papirju. Izpostavljena je Gian Rinaldo Carlijeva vloga med vodilnimi astronomsko navdihnjenimi misleci Severne Italije in Primorske. Koprski grof Carli je že med študijem v Padovi dodobra spoznal sodobno astronomijo, predvsem dela Newtona in njegovega prijatelja, »odkritelja« Halleyjevega kometa Edmonda Halleyja. Pri svojem zgodnjem razmišljanju o Argonautih si je izdatno pomagal z Newtonovimi in Halleyjevimi računi premikov ozvezdij in z njimi časovnega obdobja, v katerem naj bi Argonavti z ladjo Argo potovali skozi naše kraje in še posebej preko Carlijeve domače Istre. Padovski profesor astronomije Carli, prvi poklicni astronom z območja sedanje Slovenije, je veliko storil v prid uporabe astronomskih ved za orientacijo v pomorstvu. Kot reformator pouka v Lombardiji se je uspešno zavzemal za uveljavitev astronomije pri pouku na višjih študijih v Pavii in Milanu. Opisane so Carlijeve povezave z vodilnimi učenimi astronomi njega dni, kot sta bila Francoza de la Hire in Cassini ali prvi ravnatelj zvezdarne v Greenwichu Flamsteed
»Ženske silimo v politiko«: Reprezentacije ženskosti skozi diskurz o spolnih kvotah v parlamentu
The article presents and analyses arguments for andagainst introducing gender quotas in the legislature. Itconsiders the period 1994-2006, a period of heated debateabout quotas in the Slovenian parliament. Based ona constructivist paradigm, the author addresses genderas a social phenomenon that is the result of historical andculturally placed mutual agreements made on the basis oflanguage and practice. The debates on quotas in the parliamentreveal the prevalent concept of “femininity” and theimpact of “femininity” norms in our society on the behaviorof women and their choice to enter politics. This shedslight on the discursively shaped dominant constructs ofthe apparently incompatible constructs of femininity andpolitics. It turns out that gender and “femininity” constitutethe main barriers preventing women from enteringpolitics. The discourse struggles over meaning were foughtby male and female politicians with diverse values andinterests. The protagonists’ power resources determinedwhich meaning would prevail as the “common sense” one.The developments in the parliament can be seen as a mirrorreflecting society, particularly regarding the genderwars. The results of the analysis are normative images offemininity.Prispevek se ukvarja s prezentacijo in analizo argumentov za in proti uvedbi spolnih kvot v zakonodajo. Popelje nas v obdobje od leta 1994 do leta 2006, obdobje burnih razprav o kvotah v parlamentu. Izhajajoč iz konstruktivistične paradigme se avtorica ukvarja s spolom kot družbenim fenomenom, ki je produkt zgodovinsko in kulturno umeščenih medosebnih izpogajanih dogovorov, kateri so proizvedeni skozi jezik in prakso. Skozi razprave o kvotah v parlamentu je mogoče ugotoviti, kakšno razmišljanje o »ženskosti« se je oblikovalo ter kako te norme »ženskosti« v naši družbi vplivajo na obnašanje in odločitve žensk za vstop v politiko. Tako se osvetlijo diskurzivno oblikovane dominantne konstrukcije ženskosti in politike, ki naj ne bi bili združljivi. Pokaže se, da je ženskam največja ovira za vstop v politiko prav njihov spol oziroma »ženskost«. V diskurzivnih bojih za pomen so sodelovali politiki in političarke z različnimi vrednotami in interesi. Od resursov moči akterjev in akterk je bilo odvisno kakšen pomen so izpogajali in ga označili kot »zdravorazumski«. Dogajanje v parlamentu lahko razumemo kot zrcalo družbe, sploh kar se tiče spopadov med spoloma. Rezultat analize predstavljajo normativne podobe ženskosti