INZ Open Journal Systems (Institute of Contemporary History)
Not a member yet
    4877 research outputs found

    »Vidite, kako sem se razgovoril.«: Pisma Ivana Laha Ivanki Lipold v letih 1920–1938

    No full text
    In a cultural historical study, the author analyzes the letters composed by the writer, journalist and grammar school teacher Ivan Lah (1881-1938) and sent to Ivanka Lipold (1893-1976), an energetic women’s movement activist from Maribor, whose husband Franjo Lipold (1885– 1970) was Mayor of Maribor in the 1930s. The letters form part of Ivanka Lipold’s legacy kept at the Maribor Regional Archives. Given their intimacy, their number and the fact that they span a long period up to Lah’s death, the letters offer an insight into their authors’ minds. Owing to the position of the two correspondents, the letters are representative of the mindset of the Slovene middle classes in the period between the world wars, particularly that of the liberal (and pro-Yugoslav) proponents of gender equality.Avtorica v kulturnozgodovinski študiji obravnava pisma književnika, časnikarja in gimnazijskega profesorja Ivana Laha (1881–1938) agilni mariborski aktivistki v ženskem gibanju Ivanki Lipold (1893–1976), katere soprog Franjo Lipold (1885–1970) je bil v prvi polovici tridesetih let 20. stoletja mariborski župan. Pisma, ki jih v zapuščini Ivanke Lipold hrani Pokrajinski arhiv v Mariboru, so zaradi svoje številnosti, intimnosti in dolgega razdobja dopisovanja med protagonistoma vse do Lahove smrti nadvse zgovorna z vidika proučevanja mentalitet; zaradi posebnega (reprezentativnega) položaja obeh dopisovalcev odlično ilustrirajo miselnost slovenskega meščanstva med svetovnima vojnama, zlasti še krog privržencev enakopravnosti spolov liberalne (in jugoslovanske) usmeritve

    "Držite gobec": Ivan Dečko in drugi deželnozborski mandat (1896-1902)

    No full text
    The subject of the article is the speeches of Ivan Dečko, member of the Regional Assembly of Lower Styria, during his second term of office (1896-1902). The introduction of parallel classes in Slovenian at the Celje grammar school in 1895 sent shockwaves among Germans throughout the monarchy, ultimately forcing the Windischgraetz government to step down. Following Badeni’s language ordinances in 1897, which met with a fierce response on the German side, Lower Styrian Germans vigorously responded to every effort made on the Slovenian side. This became most apparent during the visit of Czech university students to Celje in 1899. German-Slovenian tensions had become omnipresent by the turn of the century, the Germans holding the upper hand in the national struggle, which they regularly used to their advantage. A growing ethnic conflict also became evident in the regional assembly in Graz.Avtor v prispevku analizira deželnozborske nastope spodnještajerskega poslanca Ivana Dečka v njegovem drugem mandatu (1896-1902). Ustanovitev slovenskih celjskih vzporednic leta 1895 je sprožila ostre reakcije med celotnim nemštvom v monarhiji in posledično prisilila Windischgraetzovo vlado k odstopu. Po Badenijevih jezikovnih naredbah leta 1897, ki so povzročile silovite nemške odzive, je spodnještajersko nemštvo dokončno in brez izjeme »bučno« odgovarjalo na vsako slovensko »akcijo«. Najbolj se je »izkazalo« pri obisku čeških visokošolcev v mestu ob Savinji leta 1899. Nemško-slovenska nasprotja so bila na prelomu stoletja prisotna na vsakem koraku, nemška stran pa je imela v nacionalnem boju mnogo boljše izhodišče, kar je tudi s pridom izkoriščala. Seveda se je vse ostrejši mednacionalni spopad kristaliziral tudi v graškem deželnem zboru

    Slovenec postane prvi Celjan: Izvolitev dr. Jura Hrašovca (1858–1957) za župana leta 1921 in njegovo vodenje mesta Celje

    No full text
    The first Slovenian mayor of Celje, Dr Juro Hrašovec (1858—1957), who led the city from 1921 to 1927, had already exerted an influence on the life of Celje during the Austrian era, and this continued until the end of the first Yugoslav state. While he was in office, the roads in Celje improved, bridges and public buildings were rebuilt, modern public lighting was installed, the city expanded, the city finances stabilized, and municipal enterprises were placed on a solid and independent footing. He served on the Municipal Council of Celje until 1935, and throughout the First Yugoslavia, he was active as a lawyer and in many social and other fields. As the first elected Slovenian mayor and an exemplary and reliable city administrator, he played a historic role in the development of Celje, being involved in the Slovenian emancipation process after the dissolution of the Habsburg monarchy and the construction of Slovenian identity after the First World War.Prvi slovenski župan Celja dr. Juro Hrašovec (1858– 1957), ki je mesto vodil v letih 1921–1927, je zaznamoval življenje Celja že v avstrijski dobi in nato do konca prve jugoslovanske države. V času njegovega županovanja so v Celju uredili ceste, obnovili mostove in javne zgradbe, postavili moderno javno razsvetljavo, odpirali nove mestne dele, uredili mestne finance ter občinska podjetja postavili na trdno in samostojno podlago. V celjskem občinskem svetu je deloval do leta 1935, skozi ves čas prve Jugoslavije pa je bil dejaven tudi na številnih društvenih in drugih področjih ter kot odvetnik. Kot prvi slovenski izvoljeni ter zgleden in zanesljiv upravljalec mesta ima v razvoju Celja zgodovinsko vlogo, vpeto v slovenski emancipacijski proces po razpadu habsburške monarhije in graditev slovenske tvornosti po prvi svetovni vojni

    Zadnja leta celjskega župana Josefa Neckermanna v graškem deželnem zboru

    No full text
    The author analyses the regional parliamentary appearances of the Lower Styrian MP and mayor of Celje Josef Neckermann in the late 1880s and early 1890s, when national conflicts were already escalating and becoming part of the everyday life of Celje (and Lower Styria). In the second half of the 1880s, the Slovenes became increasingly self-confident; from the mid-1880s onwards, (Slovene) craftsmen and merchants were invited to the city (narrowing the “Lebensraum” of the Germans in Celje). In the early 1890s, the Slovenes completely conquered the countryside, and the Lower Styrian Germans, who were increasingly frightened and insisted that a complete “Sloveneisation” of Lower Styria was taking place, were confined to the towns and some squares. After the Slovene side acquired the Celje District Representation and the Celje District Municipality in 1889, it built on these successes to try to penetrate the city itself but failed. It therefore concentrated on institutions in the immediate vicinity of Celje, but nevertheless managed to open the South Styrian Savings Bank in Celje at the end of July 1889. However, the Slovenian acquisitions were not warmly welcomed by the municipality of Celje.Avtor v prispevku analizira deželnozborske nastope spodnještajerskega poslanca in celjskega župana Josefa Neckermanna konec 80. in v začetku 90. let 19. stoletja, ko so nacionalna nasprotja že eskalirala in postala del celjskega (in tudi spodnještajerskega) vsakdana. V drugi polovici 80. let je slovenska stran postajala vse bolj samozavestna; od srede 80. let so v mesto vabili (slovenske) obrtnike in trgovce (ter ožili »življenjski prostor« celjskih Nemcev). Slovenci so na začetku 90. let popolnoma osvojili podeželje, spodnještajersko nemštvo, ki je bilo vse bolj prestrašeno in naglašalo, da se na Spodnjem Štajerskem odvija popolna »slovenizacija«, pa omejili na mesta in nekatere trge. Potem ko je slovenska stran leta 1889 pridobila celjski okrajni zastop in celjsko okoliško občino, je na podlagi teh uspehov skušala prodreti tudi v samo mesto, kar ji pa ni uspelo. Zato se je skoncentrirala na institucije v celjski neposredni bližini, v Celju pa konec julija 1889 kljub temu uspela odpreti Južnoštajersko hranilnico. Slovenske pridobitve pa pri celjski mestni občini nikakor niso naletele na topel sprejem

    »Na Ljubljanici pa vse živo«: Ustanovitev ljubljanskega kopališča Livada in prvih nekaj let njegovega delovanja

    Full text link
    In the introduction of the article, the author outlines the role played by the Ljubljanica River and its right and left banks in the social life of Ljubljana. In the first part of the article, based on archival material, the author presents the conceptual design and construction of the Livada bathing area along the Ljubljanica. In the second part and in the conclusion – also based on archival material – it discusses the activities that marked and connected the bathing complex and its users from its foundation in 1923 until the opening of Ljubljana’s elite Ilirija swimming pool in 1929.V uvodu članka avtorica oriše vlogo, ki so jo imeli Ljubljanica in njena desni ter levi breg v družabnem življenju Ljubljane. V prvem delu članka na podlagi arhivskega gradiva predstavi idejno zasnovo in postavitev mestnega kopališča Livada ob Ljubljanici. V drugem delu ter v zaključku pa – prav tako na podlagi arhivskega gradiva – obravnava aktivnosti, ki so kopališki kompleks in njegove uporabnike zaznamovale in povezovale od ustanovitve leta 1923 do odprtja ljubljanskega elitnega bazena Ilirija leta 1929

    Zadnji slovenski legitimist ali zgodba o mednarodnem prevarantu z Vrha nad Laškim: Dosje Alojza Novaka v arhivskem gradivu prve avstrijske republike

    Full text link
    The article presents the activities of Alojz Novak, a native of Vrh nad Laškim, who in the 1930s posed as a representative of the secret “King Matjaž” organization. The organization was modelled on the Austrian legitimist societies, which recognized Otto of Habsburg as the rightful heir to the imperial throne, while Novak’s organization reputedly advocated an independent Slovenia under the Habsburg scepter. The article is based mainly on material held by the Austrian State Archives or the Archives of the Republic. The Novak file contains mainly police reports and correspondence from the Federal Chancellor’s Office, but also various propaganda material. It also includes the bilingual newspaper Oesterreich. Slovener/Austrijski Slovenec, which Novak published in Germany, but only one issue of which was published.V članku je predstavljeno delovanje Alojza Novaka, doma z Vrha nad Laškim, ki se je v tridesetih letih 20. stoletja izdajal za predstavnika tajne organizacije Kralj Matjaž. Delovala naj bi po vzoru na avstrijska legitimistična društva, ki so Otonu Habsburškemu priznavala pravico do prevzema cesarskega prestola, Novakova organizacija pa naj bi se zavzemala za samostojno Slovenijo pod habsburškim žezlom. Članek temelji predvsem na gradivu, ki ga hrani Avstrijski državni arhiv oz. Arhiv Republike. V Novakovem dosjeju se nahajajo predvsem policijska poročila in korespondenca urada zveznega kanclerja, vsebuje pa tudi različno propagandno gradivo. Sem spada tudi dvojezični časnik Oesterreich. Slovener/Avstrijski Slovenec, ki ga je Novak izdal v Nemčiji, a je izšla samo ena številka

    »Izobčenec« iz Valvasorjeve rodbine in njegova dva morganatska zakona

    Full text link
    Jurij Sigmund Valvasor (ca. 1618-1686/89), a member of the famous Carniolan noble family, from which the polyhistor Janez Vajkard descended, is one of the two Valvasors, of whom the polyhistor laconically wrote that they had emigrated from the country, and omitted their wives and children. Both of them had a morganatic marriage, Jurij Sigmund, as it turned out recently, even twice. Due to his (second) marriage to a peasant girl, his »dishonourable behaviour« and his emigration from Carniola, his relatives got the Land Estates of Carniola to deprive him and his descendants of the Land of Carniola privileges in 1657. Jurij Sigmund then lived on the estate of Count Zrinski in Croatia and for the most part in Carinthia, where he earned his living as a mining expert, and is said to have died in Deutschlandsberg in Styria.Jurij Sigmund Valvasor (ok. 1618–1686/89), član znamenite kranjske plemiške rodbine, iz katere je izšel polihistor Janez Vajkard, je eden od dveh Valvasorjev, za katera je polihistor lakonsko zapisal, da sta se izselila iz dežele, ter zamolčal njune žene in otroke. Oba sta namreč sklenila morganatsko zakonsko zvezo, Jurij Sigmund, kot se je pokazalo pred kratkim, celo dvakrat. Zaradi (druge) poroke s kmečkim dekletom, »nečastnega vedenja« in izselitve s Kranjskega je njegovo sorodstvo doseglo, da so kranjski deželni stanovi njemu in njegovemu potomstvu leta 1657 odvzeli kranjsko deželanstvo. Jurij Sigmund je nato živel na posesti grofa Zrinskega na Hrvaškem ter večidel na Koroškem, kjer se je preživljal kot rudarski izvedenec, umrl pa naj bi v Deutschlandsbergu na Štajerskem

    1,487

    full texts

    4,877

    metadata records
    Updated in last 30 days.
    INZ Open Journal Systems (Institute of Contemporary History)
    Access Repository Dashboard
    Do you manage Open Research Online? Become a CORE Member to access insider analytics, issue reports and manage access to outputs from your repository in the CORE Repository Dashboard! 👇