ZRC SAZU, Založba ZRC
Not a member yet
2953 research outputs found
Sort by
Krajevni govor Krope
No full textThe monograph ('The Local Dialect of Kropa') is a dialectological presentation of the local dialect of Kropa, which is a Slovenian Linguistic Atlas data-point (T202). The work consists of several chapters: the introductory contains a geographic, administrative and sociohistoric presentations of Kropa and a presentation of the research methods and informants. The introductory part is followed by a grammatical description of the local dialect. On the phonological level stressed front long vowels are especially typical of the Kropa local dialect. The characteristic acoustic impression of the Kropa local dialect is also due to a-like colouring of schwa when followed by the uvular sonorant /ʀ/ and the fact that it lacks švapanje. The morphology of the Kropa local dialect also testifies to its affiliation to the Gorenjsko (Upper Carniolan) dialect. Content words are characterized both by their meaning and syntactic function; their morphological features are also presented. Function words are characterized especially by the grammatical relations they express. A synchronic presentation of inflectional paradigms of nouns, adjectives and verbs are followed by historical clarifications. The grammatical description of the Kropa local dialect is exemplified by dialect texts of informants from Kropa. The monograph concludes with a chapter on the transcripts of the Kropa local dialect in a literary work.Monografija je dialektološka predstavitev krajevnega govora Krope, ki je točka T202 Slovenskega lingvističnega atlasa. Delo je zgrajeno iz več poglavij: uvodnemu delu z zemljepisno-upravno in družbenozgodovinsko predstavitvijo Krope ter raziskovalnih metod in informantov sledi slovnični opis krajevnega govora. Na glasovni ravnini dajejo značilen slušni vtis kroparskemu govoru zlasti sprednji dolgi naglašeni samoglasniki in a-jevsko barvanje polglasnika ob uvularnem zvočniku /ʀ/ (za ta govor je značilno pogrkovanje) ter dejstvo, da govor ne pozna švapanja. Kroparski govor tudi v svojih oblikoslovnih značilnostih kaže, da spada v gorenjsko narečje: polnopomenske besedne vrste so v monografiji opredeljene tako s svojim pomenom kot skladenjsko vlogo, slovnične besedne vrste pa predvsem s slovničnimi razmerji, ki se z njimi izražajo. Sinhroni predstavitvi pregibnostnih vzorcev samostalnika, pridevnika in glagola sledi še njihovo diahrono pojasnilo. Slovnični opis kroparskega krajevnega govora je ponazorjen z narečnimi besedili kroparskih informantov, monografijo pa zaokroža poglavje o zapisu kroparskega krajevnega govora v literarnem delu
Farmacevtski terminološki slovar. Druga, dopolnjena in pregledana izdaja
No full textDopolnjena in popravljena izdaja Farmacevtskega terminološkega slovarja vsebuje 6455 terminov. Prva izdaja slovarja iz leta 2011 je bila v celoti pregledana. Dodanih je bilo 1037 novih slovarskih sestavkov, zlasti s področja farmacevtske tehnologije, farmakognozije in zgodovine farmacije. Dopolnjenih je bilo 1160 definicij.
Prva izdaja je izšla leta 2013
Sprotni slovar slovenskega jezika 2018
Get PDFSprotni slovar slovenskega jezika 2018 prinaša novejše, uveljavljajoče se besedje, ki ga še ni v drugih slovarjih, predlagajo pa ga zlasti jezikovni uporabniki, in v nekoliko manjši meri najnovejše pomene besedja, ki je v drugih slovarjih že zajeto. Iztočnice so opremljene s polnimi oblikoslovnimi podatki in temeljnimi podatki o pomenu, rabi in morebitni zaznamovanosti besede. Pri poimenovanjih za osebe slovar med iztočnice uvršča tudi feminative, brž ko so v jezikovnem gradivu zaznani.
 
Krajevni govor Krope
No full textThe monograph ('The Local Dialect of Kropa') is a dialectological presentation of the local dialect of Kropa, which is a Slovenian Linguistic Atlas data-point (T202). The work consists of several chapters: the introductory contains a geographic, administrative and sociohistoric presentations of Kropa and a presentation of the research methods and informants. The introductory part is followed by a grammatical description of the local dialect. On the phonological level stressed front long vowels are especially typical of the Kropa local dialect. The characteristic acoustic impression of the Kropa local dialect is also due to a-like colouring of schwa when followed by the uvular sonorant /ʀ/ and the fact that it lacks švapanje. The morphology of the Kropa local dialect also testifies to its affiliation to the Gorenjsko (Upper Carniolan) dialect. Content words are characterized both by their meaning and syntactic function; their morphological features are also presented. Function words are characterized especially by the grammatical relations they express. A synchronic presentation of inflectional paradigms of nouns, adjectives and verbs are followed by historical clarifications. The grammatical description of the Kropa local dialect is exemplified by dialect texts of informants from Kropa. The monograph concludes with a chapter on the transcripts of the Kropa local dialect in a literary work.Monografija je dialektološka predstavitev krajevnega govora Krope, ki je točka T202 Slovenskega lingvističnega atlasa. Delo je zgrajeno iz več poglavij: uvodnemu delu z zemljepisno-upravno in družbenozgodovinsko predstavitvijo Krope ter raziskovalnih metod in informantov sledi slovnični opis krajevnega govora. Na glasovni ravnini dajejo značilen slušni vtis kroparskemu govoru zlasti sprednji dolgi naglašeni samoglasniki in a-jevsko barvanje polglasnika ob uvularnem zvočniku /ʀ/ (za ta govor je značilno pogrkovanje) ter dejstvo, da govor ne pozna švapanja. Kroparski govor tudi v svojih oblikoslovnih značilnostih kaže, da spada v gorenjsko narečje: polnopomenske besedne vrste so v monografiji opredeljene tako s svojim pomenom kot skladenjsko vlogo, slovnične besedne vrste pa predvsem s slovničnimi razmerji, ki se z njimi izražajo. Sinhroni predstavitvi pregibnostnih vzorcev samostalnika, pridevnika in glagola sledi še njihovo diahrono pojasnilo. Slovnični opis kroparskega krajevnega govora je ponazorjen z narečnimi besedili kroparskih informantov, monografijo pa zaokroža poglavje o zapisu kroparskega krajevnega govora v literarnem delu
Oživljeni Vodnik. Razprave o Valentinu Vodniku
No full textZnanstvena monografija Oživljeni Vodnik: Razprave o Valentinu Vodniku želi počastiti dvestoletnico smrti pomembnega slovenskega razsvetljenca in polihistorja Valentina Vodnika (1758–1819), duhovnika in frančiškana, pesnika in prevajalca, jezikoslovca in profesorja, urednika in vodníka z vrsto prvenstev na različnih strokovnih področjih. Vsebuje trinajst prispevkov poznavalcev Vodnikovega opusa in posameznih strokovnih in znanstvenih disciplin: jezikoslovja, klasične filologije, prevajalstva, zgodovine, literarne in kulturne zgodovine, novinarstva, šolstva, teologije, arheologije, geografije, rodoslovja in grafologije. Raziskovalci so Vodnikovo delo, dejavnosti, dosežke in zasluge ter njihovo recepcijo oživili, pregledali, obogatili z novimi spoznanji, ovrednotili z novejših teoretičnih in metodoloških vidikov ali se posvetili manj raziskanim delom ali področjem.
 
Družbeni učinki urbanega kmetijstva
Get PDFThe book presents urban agriculture as an innovative and effective tool for achieving wider social effects regarding the participation in decision-making processes, social inclusion, and sustainable urban development. Despite the many social and economic benefits, this kind of agriculture has still not gotten the proper support at the international and national political levels. In Slovenia, there are no clear guidelines and standards for its promotion, protection and management. This is why one of the purposes of this book is to encourage the first step towards bridging the gap between the national and local levels. The overview of good urban agriculture practices in the countries of Central and Eastern Europe and North America attests that the wider social effects are most often ensured by community, social, educational, and therapeutic gardens that bring together many diverse stakeholders. The book illustrates how urban agriculture, when designed in a collaborative and inclusive manner, can result in improved public services, boost active citizenship, and contribute to a better urban structure and image.Knjiga obravnava urbano kmetijstvo kot inovativno in učinkovito orodje za doseganje širših družbenih učinkov, ki se navezujejo na participacijo oziroma sodelovanje v odločevalskem procesu, socialno vključevanje in trajnostni urbani razvoj. Kljub številnim družbenim in gospodarskim koristim urbano kmetijstvo ne na mednarodni ne nacionalni politični ravni še vedno ni deležno ustrezne podpore. V Sloveniji nimamo predpisanih jasnih smernic in standardov za njegovo spodbujanje, zaščito in upravljanje. Zato je eden od namenov te knjige zapolniti vrzel med nacionalno in lokalno ravnijo. Pregled dobrih praks urbanega kmetijstva v državah srednje in vzhodne Evrope ter Severne Amerike kaže, da širše družbene učinke pogosteje zagotavljajo skupnostni, socialni, vzgojno-izobraževalni in terapevtski vrtovi, kamor je vključenih več bolj raznolikih deležnikov. Knjiga predstavlja, kako lahko urbano kmetijstvo, če je zasnovano na sodelovalen in vključujoč način, vpliva na izboljšanje javnih storitev, spodbuja aktivnejše državljanstvo ter prispeva k boljši strukturi in podobi mest nasploh
Lastniki gozdov v Sloveniji
Get PDFSlovenia has 489,000 private forest owners which represents a challenge for a nation of only two million. 89 % of private owners own five or less hectares of forest or about 40 % of the entire forested area. Small size of forest properties is related with low interest for silvicultural works. In this research I examined the r/ole of socio-geographic factors in managing private small-scale forest properies in Slovenia. /Despite numerous scholarly research focused on private forest owners in Slovenia, no one has ever systematically investigated the group of small-scale forest owners. I used a combination of quantitative and qualitative methods. The conducted quantitative analysis was based on “forest owner registry” database, mixed-mode (online and paper) questionnaire and weights assigned by stakeholders to factors. Further qualitative analyses were performed on transcriptions of in-depth semi-structured interviews and focus groups. In addition to owners, stakeholders with experiences or institutional influence in private forest management were also included in the qualitative analysis. With descriptive statistics and statistical tests, I examined socio-geographic characteristics of owners. By using k-means clustering, I defined the number and characteristics of owner types. By using Glaser’s (1998) and Charmaz's (2006) variation of grounded theory, I performed analysis on qualitative data. I found that private small-scale owners are relatively heterogeneous group of people and are similar to general population of Slovenia. In comparison with other private forest owners in Slovenia, private small-scale owners are relatively more educated. There are fewer active farmers in this group, more women, they reside further from their properties in urban areas of Slovenia and are generally less engaged in forest management. To private small-scale forest owners, forest represents insignificant source of personal income. The analysis resulted in two forest owner types, ie. “engaged” and “detached”. “Engaged” owners expressed heterogeneous management objective, including management for wood production, aesthetic enjoyment, creating a place of peace and meditation, and maintaining healthy and diverse forest ecosystem. “Detached” owners are not prepared to achieve any kind of management objective in the future, but especially not production-related. “Engaged” owners assigned a higher value on production function. Environmental and social function were valued higher by the members of “detached” owners. “Detached” owners are relatively more educated, and with higher income. There are more women in this owner type and they are less affiliated with agriculture. The study results can be useful for public forestry service and forest advisory service since working with owners demands knowledge of their sociogeographic characteristics. Results can also be useful for lawmakers since this book features concrete guidelines for policy changes which would result in sustainable small-scale forest management. Finally, the results are useful for all citizens of Slovenia to learn about themselves, because many of us will become owners or already are.Monografija obravnava lastnike gozdov v Sloveniji, ki jih je skoraj pol milijona. Kar 89 % zasebnih lastnikov ima v lasti manj kot 5 ha gozda oziroma skupaj 40 % vseh gozdnih zemljišč. Stroka jih pogosto omenja v povezavi s (pre)majhnim posekom in s tem so uradno zaznani kot težava. Vendar pa je zaradi razmeroma velikega števila njihov družbeni pomen izjemen. Lastniki, ki bivajo daleč od svojih posesti, so manj vključeni v gospodarjenje z gozdom. Gozd je kot del družinske zapuščine za lastnike pomembna čustvena vrednota, ki pozitivno vpliva na gospodarjenje. Način dedovanja, ki se je iz načrtnega prelevil v stihijskega, je posredno vplival na odsotnost izvajanja del v gozdovih. Za pomemben dejavnik, ki vpliva na gospodarjenje z gozdovi, se je izkazala tudi stopnja zaupanja med lastniki, ki je na nizki ravni. Rezultati raziskave so koristni za javno gozdarsko službo in gozdarsko svetovalno službo, za zakonodajalce in za vse državljane Slovenije, da bolje spoznamo sebe, saj je marsikdo med nami lastnik gozda ali pa bo lastnik šele postal
Marušičev zbornik. Zgodovinopisec zahodnega roba – prof. dr. Branku Marušiču ob 80-letnici
No full textImportant anniversaries of prominent historians have become traditional opportunities for the gift to the celebrator in the form of scientific contributions from his colleagues and the colleagues who have worked with him fruitfully or are still doing so. Marušičev zbornik is a tribute to one of the leading historians of the Slovene region in contact with its western neighbors, historian prof. Branko Marušič at the age of 80. He has created a very important oeuvre, while outlining basic research directions, which some have continued to gain. One of the prominent results of this "scientific transfer" is the present scientific monograph, with the highly significant subtitle, Zgodovinopisec zahodnega roba (The Historian of West Edge). In a single volume, it represents the contribution of different generations of historians to new insights into the history of coastal space, especially that of the borderland, which throughout history has encountered coexistence with "the other." Different historical sources and their careful analyzes and interpretations, which the authors place in different time contexts, contribute to new or original scientific knowledge. The monograph is actual and important for the development of historiography, also because of the development of Slovenian scientific terminology.Kot je v recenziji zapisal izr. prof. dr. Gorazd Bajc, postajajo pomembni jubileji vidnih zgodovinarjev že tradicionalne priložnosti poklona slavljencu v obliki znanstvenih prispevkov kolegov in kolegic, ki so z njim plodno sodelovali oziroma to še vedno počnejo. Marušičev zbornik je poklon enemu izmed vodilnih preučevalcev zgodovine slovenskega prostora v stiku z zahodnimi sosedi, zgodovinarju prof. dr. Branku Marušiču ob njegovi 80-letnici. Ustvaril je zelo pomemben opus, obenem pa začrtal temeljne raziskovalne usmeritve, ki so jih nekateri s pridom nadaljevali. Eden izmed vidnih rezultatov tega »znanstvenega prenosa« je pričujoča znanstvena monografija z zelo pomenljivim podnaslovom Zgodovinopisec zahodnega roba. Na enem samem mestu namreč predstavlja doprinos različnih generacij zgodovinarjev k novim spoznanjem o zgodovini primorskega prostora, posebej tistega mejnega, ki se je skozi zgodovino ves čas srečeval s sobivanjem z »drugim«. Različni zgodovinski viri in njihove pozorne analize ter interpretacije, ki jih avtorji umeščajo v različne časovne kontekste, prispevajo k novim oziroma izvirnim znanstvenim spoznanjem.
 
Odraščanje v Južni Koreji. Feministične etnografije transgresije
Get PDFThis feminist monograph accommodates a selection of ethnographic voices pertaining to the adolescence and young adulthood of South Korean women. The work encompasses secret dimensions of female lives, carefully studying the realm of unexpected physical and social movements, events, bursts of energy, all entailing, to various degrees, what cultural studies and feminist theory usually think of as agency and resistance. Book tackles a notion of transgression (breaching, infringement), tries to locate and present the perceived specificities of South Korean female transgressions, and, finally, it discusses and re-affirms the position of ethnography in the intellectual projects of cultural studies after the affective turn.Pričujoča feministična monografija vsebuje izbor etnografskih glasov najstnic in mlajših odraslih žensk Južne Koreje. Delo zajema skrivno razsežnost ženskih življenj, pod drobnogled jemlje svet nepričakovanih fizičnih in družbenih gibanj, dogodkov in izbruhov energije, ki v različnih merah zadevajo tisto, kar kulturne študije in feministična teorija najpogosteje opisujejo z izrazoma delovanje (agency) in odpor (resistance). Knjiga se spoprijema s pojmom transgresije (prestop, kršitev), poskusi locirati in predstaviti značilnosti južnokorejskih ženskih transgresij, in hkrati obravnava vprašanje doprinosa etnografije h kulturološkim intelektualnim projektom po afektivnem obratu.
 
Rodbina Gall in njene veje v srednjem veku
No full text Rodbina Gall in njene veje v srednjem veku je celostna zgodovinska študija o plemiški rodbini z genealoškega in posestno-zgodovinskega vidika. Obravnava eno pomembnejših plemiških rodbin v srednjeveškem slovenskem prostoru, katere zgodovina je prvič v celoti obravnavana na podlagi vseh ohranjenih oziroma poznanih in dostopnih originalnih zgodovinskih virov.Galli izvirajo iz Bavarske, od koder so se v začetku 13. stoletja pod okriljem andeških grofov preselili na Kranjsko. Iz prvotnih posestnih jeder na Gamberku in Mekinjah se je rodbina v teku naslednjih treh stoletij razcepila v več vej (Gallenberg, Gall-Lebek, Gall-Rožek, Gall-Gallenstein, Gall-Motnik, Gall-Pukštajn), ki so s širitvijo posesti pridobile nadzor nad večjim delom Zasavja ter posegle tudi na Dolenjsko in Štajersko. Ves srednji vek so ohranjali stik z aktualnim vojaškim, političnim in kulturnim dogajanjem v regiji ter v službi vsakokratnih ključnih akterjev (Andeških, Spanheimov, Oglejskih patriarhov, Goriško-Tirolskih, Goriških, Habsburžanov in Celjskih) sooblikovali zgodovino slovenskega prostora.