ZRC SAZU, Založba ZRC
Not a member yet
2953 research outputs found
Sort by
Pravopisne kategorije ePravopisa 2021
No full textPravopisne kategorije ePravopisa 2021 ('Orthographic Categories of ePravopis 2021') include descriptions of the completed orthographic categories, allowing language users to follow the process of normative rules and orthographic dictionary reform. The dictionary (ePravopis) contains entries with specific information on word notation, pronunciation, usage within a text, morphological features and word-formation possibilities; the orthographic category information, on the other hand, provides the user with additional knowledge about the problem area of Slovenian orthography and the rules to which the selected dictionary entry refers. It also explains which other words belong to this category and how the problem is solved in the normative rules. Orthographic Categories of ePravopis 2021 include fourteen new orthographic categories: (1) Musical terms, (2) Astrological signs, (3) Names of celestial bodies and phenomena, (4) Names of islands, peninsulas, archipelagos, (5) Italian, (6) Non-settlement names, (7) Subordinate compounds, (8) Demonyms (deriving from names of cities), (9) Borrowed common nouns, (10) Adjectives (from geographic non-settlement names), (11) Coordinative compounds, (12) Possessive adjectives (from geographic names), (13) Possessive adjectives (from common nouns), (14) Spanish.Pravopisne kategorije ePravopisa 2021 so opisi vsebinsko zaključenih problemskih sklopov, ki uporabnikom omogočajo vpogled v proces prenove pravopisnih pravil in pravopisnega slovarja. Medtem ko v slovarju (ePravopis) najdemo slovarske sestavke s konkretnimi podatki o zapisu, izgovoru, besedilni rabi ter oblikoslovnem vedenju in besedotvornih možnostih besede, pa je uporabnik s podatkom o pravopisni kategoriji obveščen tudi o tem, v kateri problemski okvir slovenskega pravopisa oziroma pravil se izbrana iztočnica uvršča, katere besede še sodijo v ta okvir in kako se problem rešuje v pravopisnih pravilih. V Pravopisne kategorije ePravopisa 2021 je dodanih štirinajst novih problemskih sklopov, med katerimi se bodo nekateri še dopolnjevali, in sicer: (1) Glasbeni izrazi, (2) Horoskopska znamenja, (3) Imena nebesnih teles in pojavov, (4) Imena otokov, polotokov, otočij, (5) Italijanščina, (6) Nekrajevna imena, (7) Podredne zloženke, (8) Prebivalska imena (iz imen krajev), (9) Prevzeta občna poimenovanja, (10) Pridevniki (iz zemljepisnih nenaselbinskih/nekrajevnih imen), (11) Priredne zloženke, (12) Svojilni pridevniki (iz zemljepisnih imen), (13) Svojilni pridevniki (iz občnih poimenovanj), (14) Španščina
Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije
No full textThe book ('Historical cartography of Slovenian territory') presents the history of cartographic development in Europe and Slovenian territory with a special emphasis on a uniform methodology of studying old maps. The introduction provides definitions of the basic cartographic terminology and discusses the importance of maps, their study, and the development of European cartography from its beginnings to the twentieth century. This is followed by a presentation of cartographic elements and their classification into five basic groups (i.e., natural, built, mathematical, and explanatory elements plus geographical names), and an analysis of their historical development. The main part of the volume presents the methodology for studying cartographic elements and the results of an analysis of fifty-eight medium-scale maps of what is now Slovenia from the mid-sixteenth century to the end of the nineteenth century. A list of basic information on the most important maps of Slovenian territory is added at the end as an appendix. Maps can serve as the basis for exploring and studying landscapes and their processes. Old maps provide original information and are thus considered primary historical sources. The methodology used in this volume makes it possible to study these primary sources in a uniform manner across longer time periods.Monografija predstavlja zgodovino kartografskega razvoja v evropskem in slovenskem prostoru, s posebnim poudarkom na enotni metodologiji proučevanja starih zemljevidov. V uvodnem delu so opredeljeni temeljni kartografski izrazi, pomen kartografskih del, njihovo proučevanje ter razvoj evropske kartografije od njenih začetkov do 20. stoletja. Sledi predstavitev kartografskih elementov ter njihova delitev na pet osnovnih skupin (naravni, grajeni, matematični, pojasnjevalni, zemljepisna imena), razčlenjen pa je tudi njihov zgodovinski razvoj. V osrednjem delu knjige avtor predstavi metodologijo za proučevanje kartografskih elementov ter rezultate analize 58 zemljevidov srednjega merila današnjega ozemlja Slovenije od sredine 16. stoletja do konca 19. stoletja. Kot priloga je na koncu dodan seznam z osnovnimi podatki o najpomembnejših zemljevidih, ki prikazujejo ozemlje Slovenije. Zemljevidi so lahko osnova za spoznavanje ter proučevanje pokrajine in njenih procesov. Stari zemljevidi prinašajo izvirne podatke in zato sodijo med primarne zgodovinske vire. Uporabljena metodologija omogoča, da te primarne vire proučujemo na enoten način skozi daljša časovna obdobja
Skladnja nadiškega in briškega narečja
No full textThe monograph presents selected chapters on syntactic issues of Slovene dialects using the Natisone Valley and Brda dialects as examples. Two peripheral Slovene dialects were selected for analysis, which originate from the same dialect base and belong to the same dialect group today, although the areas in which they are spoken have had different political and administrative frameworks for most of their history. Therefore, in addition to a contrastive comparison of selected syntactic aspects of the dialects with Standard Slovene, the aim of the study was also a contrastive comparison between the dialects themselves, especially with regard to the influence of the Romance contact languages Italian and Friulian on the Natisone Valley dialect and of Standard Slovene on the Brda dialect. After reviewing the selected text corpus, three areas of syntactic description proved to be the most interesting from the point of view of Romance influence: word order, text structure and semantic-syntactic shifts. In identifying the differences between the standard Slovene language and the studied dialects in these three areas, the authoress came across peculiarities in the functional sentence perspective, so the monograph also deals with this syntactic area in detail.Monografija na primeru nadiškega in briškega narečja predstavlja izbrana poglavja iz skladenjske problematike slovenskih narečij. Za analizo sta bili izbrani dve obrobni slovenski narečji, ki sta zanimivi tudi zato, ker izhajata iz iste narečne osnove in danes pripadata isti narečni skupini, ozemlji, na katerih se govorita, pa sta bili pretežni del zgodovine v različnih politično-upravnih okvirih. Zato je bil namen raziskave poleg kontrastivne primerjave izbranih skladenjskih vprašanj obravnavanih narečij s slovenskim knjižnim jezikom tudi kontrastivna primerjava med narečjema samima, predvsem glede vpliva stičnih romanskih jezikov, italijanščine in furlanščine, na nadiško narečje ter slovenskega knjižnega jezika na briško narečje. Po pregledu izbranega korpusa besedil so se s stališča romanskega vplivanja za najzanimivejša izkazala tri področja skladenjskega opisa: besedni red, besedilna gradnja in pomensko-skladenjski prenosi. Ob ugotavljanju razlik med slovenskim knjižnim jezikom in obravnavanima narečjema na teh treh področjih je avtorica opažala posebnosti členitve po aktualnosti, zato je v monografiji podrobno obdelano tudi to skladenjsko področje
Pravopisne kategorije ePravopisa 2021
No full textPravopisne kategorije ePravopisa 2021 ('Orthographic Categories of ePravopis 2021') include descriptions of the completed orthographic categories, allowing language users to follow the process of normative rules and orthographic dictionary reform. The dictionary (ePravopis) contains entries with specific information on word notation, pronunciation, usage within a text, morphological features and word-formation possibilities; the orthographic category information, on the other hand, provides the user with additional knowledge about the problem area of Slovenian orthography and the rules to which the selected dictionary entry refers. It also explains which other words belong to this category and how the problem is solved in the normative rules. Orthographic Categories of ePravopis 2021 include fourteen new orthographic categories: (1) Musical terms, (2) Astrological signs, (3) Names of celestial bodies and phenomena, (4) Names of islands, peninsulas, archipelagos, (5) Italian, (6) Non-settlement names, (7) Subordinate compounds, (8) Demonyms (deriving from names of cities), (9) Borrowed common nouns, (10) Adjectives (from geographic non-settlement names), (11) Coordinative compounds, (12) Possessive adjectives (from geographic names), (13) Possessive adjectives (from common nouns), (14) Spanish.Pravopisne kategorije ePravopisa 2021 so opisi vsebinsko zaključenih problemskih sklopov, ki uporabnikom omogočajo vpogled v proces prenove pravopisnih pravil in pravopisnega slovarja. Medtem ko v slovarju (ePravopis) najdemo slovarske sestavke s konkretnimi podatki o zapisu, izgovoru, besedilni rabi ter oblikoslovnem vedenju in besedotvornih možnostih besede, pa je uporabnik s podatkom o pravopisni kategoriji obveščen tudi o tem, v kateri problemski okvir slovenskega pravopisa oziroma pravil se izbrana iztočnica uvršča, katere besede še sodijo v ta okvir in kako se problem rešuje v pravopisnih pravilih. V Pravopisne kategorije ePravopisa 2021 je dodanih štirinajst novih problemskih sklopov, med katerimi se bodo nekateri še dopolnjevali, in sicer: (1) Glasbeni izrazi, (2) Horoskopska znamenja, (3) Imena nebesnih teles in pojavov, (4) Imena otokov, polotokov, otočij, (5) Italijanščina, (6) Nekrajevna imena, (7) Podredne zloženke, (8) Prebivalska imena (iz imen krajev), (9) Prevzeta občna poimenovanja, (10) Pridevniki (iz zemljepisnih nenaselbinskih/nekrajevnih imen), (11) Priredne zloženke, (12) Svojilni pridevniki (iz zemljepisnih imen), (13) Svojilni pridevniki (iz občnih poimenovanj), (14) Španščina
Slovar slovenskega knjižnega jezika 2021
No full textSlovar slovenskega knjižnega jezika 2021 ('The Dictionary of the Slovenian Standard Language 2021') contains a modern linguistic description of the multifaceted and complex linguistic reality of the Slovenian language based on language use as reflected in diverse language resources, primarily corpora. A total of 762 dictionary entries introduced by single-word headwords offers a wholesome and systematic description of semantic, grammatical, pragmatic and other characteristics of single-word and multi-word phraseological and non-phraseological lexical units. The concept of the dictionary is described in detail in Koncept novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika ('Concept of the New Explanatory Dictionairy of the Slovenian Standard Language'), ratified in 2015 by the Scientific Council of the Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language ZRC SAZU, the Scientific Council of ZRC SAZU, the Section of Philological and Literary Sciences of SAZU and the Presidency of SAZU.Slovar slovenskega knjižnega jezika 2021 prinaša sodoben jezikovni opis izseka večplastne in kompleksne jezikovne realnosti slovenskega jezika glede na jezikovno rabo, izkazano v raznovrstnih sodobnih, predvsem korpusnih, gradivskih virih. V okviru 762 slovarskih sestavkov, ki jih na makrostrukturni ravni uvaja enobesedna iztočnica, so celovito in sistematično opisane pomenske, slovnične, pragmatične in druge lastnosti eno- in večbesednih nefrazeoloških in frazeoloških leksikalnih enot. Slovarska zasnova je natančneje prikazana v Konceptu novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki so ga leta 2015 potrdili in sprejeli Znanstveni svet Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Znanstveni svet ZRC SAZU, Razred za filološke in literarne vede SAZU in Predsedstvo SAZU
Pravopis 8.0 – Pravila novega slovenskega pravopisa za javno razpravo. I Pisna znamenja, II Krajšave, Pripombe javne razprave
No full textSince 3 December 2019, the Commission on Orthography at the Slovenian Academy of Sciences and Arts and the Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts has been publishing updated or redesigned chapters of the normative rules, which are published as one of the collections on the Fran website.
In the first part of the publication, the first two chapters of the normative rules are published. The chapters titled “Written symbols” and “Abbreviations” were released for public discussion in December 2019. In comparison to Slovenski pravopis 2001, the chapter “Written symbols” was expanded, i.e. information was added about the problem areas language users encounter when dealing with non-letter written symbols, or letters that are not part of the Slovenian alphabet, or letters that play a special role in a text (e. g., as signs or symbols). Later, when borrowing directions for foreign languages were created to further reform the rules, it turned out that the chapter on written symbols still needed to be amended. The second chapter of the normative rules is completely new; previous normative guides did not require such a detailed description of this problem area: abbreviations occurred occasionally; the codification of symbols was defined by professionals of the field in which the symbols appeared in various roles; abbreviations were considered to be indeclinable nouns or units that gradually disappear from usage and become normal words in terms of the way they are written and spoken.
In an effort to ensure a transparent process of reforming the rules, comments were collected from the public discussion. These comments were received in December 2019 through online forms or from various participants of the discussion, either individually or as a group (comments from proofreading groups or from members of media company teams).Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU od 3. decembra 2019 objavlja posodobljena ali na novo zasnovana poglavja pravopisnih pravil, ki so objavljena kot zbirka na portalu Fran. V prvem delu publikacije sta objavljeni prvi dve poglavji pravopisnih pravil, ki sta bili dani v javno razpravo decembra leta 2019 – »Pisna znamenja« in »Krajšave«. Poglavje »Pisna znamenja« je bilo v primerjavi s tistim v Slovenskem pravopisu iz leta 2001 razširjeno, tj. dopolnjeno s podatki o zadregah, ki jih imajo jezikovni uporabniki takrat, ko se srečujejo bodisi z nečrkovnimi pisnimi znamenji bodisi s črkami, ki niso del slovenske pisave, ali črkami, ki imajo posebno vlogo v besedilu (npr. kot oznake ali simboli). Pri nadaljnji prenovi pravil smo ob pripravi preglednic za prevzemanje iz tujih jezikov ugotovili, da bo treba poglavje o pisnih znamenjih še dopolniti.
Drugo poglavje pravil je novo, saj v dosedanjih pravopisih ni bilo potrebe po tako izčrpnem opisu problematike: okrajšave so bile zelo priložnostnega značaja, kodifikacijo simbolov so narekovale stroke, v katerih so se posamezni simboli v različnih vlogah pojavljali, kratice pa so bile obravnavane bodisi kot nepregibni samostalniki bodisi enote, ki iz rabe sčasoma izginejo in se v zapisu in izgovoru prilagodijo navadnim besedam.
V drugem delu publikacije so v skladu z željo po čim bolj transparentnem procesu prenove pravil zbrane pripombe javne razprave, ki smo jih decembra 2019 prejeli bodisi prek spletnih obrazcev bodisi od različnih udeležencev razprave individualno ali skupinsko (mnenja lektorskih skupin ali sodelavcev v kolektivih medijskih hiš).
 
Social Impact in Arts and Culture. The Diverse Lives of a Concept
No full text“Social impact” seems to be the buzzword of the past decade, a term dominant in art and science (of) project writing, but also in thinking and talking about art and science. However, apart from the principles of measurability and predictability of desired impact, there is lack of sources to clearly explain what the idea is all about: What kind of art and society and the relationship between them it envisions? The motivation for this book was the dynamic between social impact as defined by funders and as understood by the people who live with it. This book is therefore a collaborative effort of curators, critics, essayists, artists, and researchers. Some of them reflect on the concept, others write about their own practice, and still others discuss the issue in the context of practical examples. What they all have in common, however, is the question and reflection on what is meant by the social impact of art, how it can be achieved as well as problematized.
Copublished with Zavod Bunker.Zdi se, da je »družbeni učinek« modna beseda zadnjega desetletja. Je pojem, ki prevladuje v pisanju umetniških in znanstvenih projektov, pa tudi v razmišljanju in govorjenju o umetnosti in znanosti. Vendar pa poleg načel merljivosti in predvidljivosti želenega učinka enostavno ni veliko virov, ki bi jasno pojasnili, za kaj pri tej ideji gre: Kakšno vrsto umetnosti in družbe ter odnosa med njima ta koncept pomeni? Motivacija za to knjigo je bila dinamika med družbenim učinkom, kot ga opredeljujejo financerji in kot ga razumejo ljudje, ki z njim živijo. Ta knjiga je torej skupno prizadevanje kustosinj, kritičark, esejistk in esejistov, umetnic, raziskovalk ter raziskovalcev. Nekateri med njimi razmišljajo o konceptu, drugi pišejo o lastni praksi, tretji pa razpravljajo o praktične primere. Vsem pa je skupno vprašanje in razmislek, kaj pomeni družbeni učinek umetnosti in kako ga je mogoče doseči ter tudi problematizirati.
Soizdajatelj Zavod Bunker
Alternator 2022
No full textThe Alternator 2022 collection contains sixteen articles selected by the editorial staff that were published in the online journal Alternator (www.alternator.science) from 2020 to 2022. Articles in Alternator are written by researchers for all readers interested in science. Articles selected for pubication are thematically and methodologically diverse, bringing a range of different scientific approaches and disciplines, which sums up the very essence and purpose of the Alternator journal: namely, to transcend the dichotomy that exists between social sciences and the humanities and natural sciences and technology. The publication offers a variety of topics from the fields of linguistics, philosophy, art history, psychology, sociology, and law, biology, chemistry, physics, environment, and computer science. It also includes reflections on science as such.Zbornik Alternator 2022 vsebuje šestnajst člankov po uredniškem izboru, ki so bili v letih 2020–2022 objavljeni v spletni reviji Alternator (www.alternator.science). Revijo Alternator pišejo raziskovalke in raziskovalci za vse, ki jih znanost in z njo povezani razmisleki zanimajo. Izbor člankov je tematsko in metodološko raznolik, saj prinaša različne znanstvene pristope in discipline, kar tudi povzema samo bistvo in namen revije Alternator: preseči dihotomijo med družboslovno-humanističnimi in naravoslovno-tehničnimi vedami ter zajeti čim več znanstvenih vsebin »pod eno streho«. V zborniku se tako zvrstijo raznovrstne vsebine od literarnih, jezikoslovnih, filozofskih, umetnostnozgodovinskih, psiholoških, socioloških, pravnih do bioloških, kemijskih, fizikalnih, okoljskih in računalniških, prav tako pa ne boste prikrajšani za razmisleke o znanosti kot taki.
Kamnarski terminološki slovar
No full textKamnarski terminološki slovar je prvi slovenski terminološki slovar s področja kamnarstva. Obsega področja pridobivanja, obdelave, vgradnje in nege naravnega kamna, vključuje pa tudi raziskovanje, načrtovanje, oblikovanje in umetniško ustvarjanje v naravnem kamnu ter restavratorske in konservatorske posege na kamniti, zlasti arhitekturni dediščini. Vsebuje 1516 terminov, ki imajo definicijo ali pa uporabnika slovarja usmerjajo k prednostnemu terminu. Eden od namenov slovarja je namreč tudi usmerjanje rabe, ki prispeva k poenotenju terminologije na tem področju. Slovarske sestavke dopolnjujejo posebej za ta slovar izdelane risbe in fotografije. Pri slovarju so sodelovali področni strokovnjaki in dve terminologinji. Namenjen je zlasti strokovnjakom s področja kamnarstva, pa tudi bližnjih strok, kot so npr. geologija, arhitektura, gradbeništvo, kiparstvo, umetnostna zgodovina. Za uporabo slovarja se predvideva določeno strokovno predznanje, vsekakor pa ga lahko s pridom uporabijo vsi, ki potrebujejo strokovno verodostojno informacijo o terminologiji tega področja.
Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja. Slovenski pogledi
No full textThe word phrase “collective identity” denotes a form of social identity that encompasses an individual’s cognitive, moral, and emotional connection with others. Forming group affiliations based on shared attributes is one of basic human characteristics that justifies the application of this modern concept in investigating earlier periods. This is also the subject matter of the studies conducted by twenty-three established researchers from Slovenia and abroad that have contributed their chapters to this volume ('Collective identities through the prism of the history of the longue durée: Slovenian views'). In their discussions, the authors centre on a wide range of topics related to the emergence, development, and changes of collective identities in the history of the longue durée roughly covering the period of a thousand years between the Early Middle Ages and the second half of the twentieth century. The research focuses on the Slovenians and their territory and places them in a wider framework. Through a hybrid chronological–thematic key, the discussions are divided into the following six clusters: The Middle Ages, The Early Modern Period, Christianity and Nation-Building, The Development of the National Movement, Vernacular Culture and Art, and Recent History and Modernity.Besedna zveza »kolektivna identiteta« označuje obliko družbene identitete, ki obsega kognitivno, moralno in emocionalno povezavo z drugimi. Dejstvo, da je medsebojno povezovanje ljudi na osnovi skupnih značilnosti ena od osnovnih človeških lastnosti, upravičuje porabo tega sicer modernega koncepta za raziskovanje starejših obdobij. Temu se v svojih raziskavah posveča triindvajset uveljavljenih raziskovalk in raziskovalcev iz Slovenije ter zamejstva, ki so za monografijo prispevali svoje razprave. Avtorice in avtorji so v svojih prispevkih obdelali široko plejado tematik, povezanih z nastajanjem, razvijanjem in spreminjanjem kolektivnih identitet na približno tisočletni premici zgodovine dolgega trajanja, segajoči od zgodnjega srednjega veka do druge polovice 20. stoletja. V središču zanimanja raziskav so Slovenci in njihov prostor, monografija pa slovenske teme postavlja tudi v širši okvir. Razprave so po hibridnem kronološko-tematskem ključu razdeljene na šest sklopov, in sicer: Srednji vek, Zgodnji novi vek, Krščanstvo in narodotvornost, Razvoj narodnega gibanja, Ljudska kultura in umetnost ter Polpreteklost in sodobnost