ZRC SAZU, Založba ZRC
Not a member yet
2953 research outputs found
Sort by
Kovidni režim. Kje smo?
This booklet interprets the Covid regime as the mode of production of a radical social and political change and analyzes some of its key traits. The »Covid regime« is a system of measures for the management of the Covid-19 epidemics. The declared aim of those measures was to protect us from the infection with the virus and to stop its spread. Their strict implementation was supposed to bring us back to »normal life«. The success of the measures, however, has been questionable, and a return to the »old normal« is almost certainly out of the question. The Covid regime is radically transforming society. The measures against Covid hurt society more than the illness the virus causes. Covid regime is a greater threat than the virus itself. The social change carried out through the Covid regime is not only transforming this or that social subsystem, relations among them, and our position within society. It is literally destroying, abolishing, annihilating society itself.»Kovidni režim« je sistem ukrepov, ki so bili sprejeti za obvladovanje epidemije kovida-19. Narekujejo ravnanje, ki naj bi nas obvarovalo pred okužbo in prenašanjem okužb in pripeljalo nazaj v normalno življenje. Toda uspeh ukrepov je vprašljiv in vrnitve nazaj skoraj zagotovo ne bo. Kovidni režim korenito spreminja družbo. Ukrepi proti kovidu prizadevajo družbo bolj, kot jo prizadeva bolezen sama. Kovidni režim je za nas nevarnejši od virusa, hujša grožnja od okužbe z njim. Družbena sprememba, ki jo udejanja kovidni režim, ne spreminja samo tega ali onega družbenega podsistema, razmerij med njimi in našega položaja v družbi, temveč družbo uničuje, izničuje in dobesedno ukinja
Slovar slovenskega knjižnega jezika 2021
Slovar slovenskega knjižnega jezika 2021 ('The Dictionary of the Slovenian Standard Language 2021') contains a modern linguistic description of the multifaceted and complex linguistic reality of the Slovenian language based on language use as reflected in diverse language resources, primarily corpora. A total of 762 dictionary entries introduced by single-word headwords offers a wholesome and systematic description of semantic, grammatical, pragmatic and other characteristics of single-word and multi-word phraseological and non-phraseological lexical units. The concept of the dictionary is described in detail in Koncept novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika ('Concept of the New Explanatory Dictionairy of the Slovenian Standard Language'), ratified in 2015 by the Scientific Council of the Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language ZRC SAZU, the Scientific Council of ZRC SAZU, the Section of Philological and Literary Sciences of SAZU and the Presidency of SAZU.Slovar slovenskega knjižnega jezika 2021 prinaša sodoben jezikovni opis izseka večplastne in kompleksne jezikovne realnosti slovenskega jezika glede na jezikovno rabo, izkazano v raznovrstnih sodobnih, predvsem korpusnih, gradivskih virih. V okviru 762 slovarskih sestavkov, ki jih na makrostrukturni ravni uvaja enobesedna iztočnica, so celovito in sistematično opisane pomenske, slovnične, pragmatične in druge lastnosti eno- in večbesednih nefrazeoloških in frazeoloških leksikalnih enot. Slovarska zasnova je natančneje prikazana v Konceptu novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki so ga leta 2015 potrdili in sprejeli Znanstveni svet Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Znanstveni svet ZRC SAZU, Razred za filološke in literarne vede SAZU in Predsedstvo SAZU
Šolski slovar slovenskega jezika 2021
Šolski slovar slovenskega jezika 2021 ('The School Dictionary of the Slovenian Language 2021') includes 2042 dictionary entries and is aimed at pupils aged 6 to 10. It describes the system of literary Slovene and therefore deals only with the lexical units of the literary language. The concept of the dictionary is based on established lexicographic principles. It brings a lexicographically informed simplified display of information adapted to the abilities and knowledge of youngest users. The dictionary examines only standard-language lexical units and includes multi-word lexemes, both non-phraseological and phraseological. The main source of material is the Korpus šolskih besedil slovenskega jezika ('Corpus of School Texts of the Slovene Language'), which encompasses texts from textbooks, children’s literature by select authors and school essay materials. The lexis examined in the dictionary is thus taken from texts that are the main source of new standard vocabulary for children at this age; in particular, it covers the standard language of literature and the basic terminology of the scientific fields and disciplines discussed in class, which are represented as equally as possible. As The School Dictionary of the Slovenian Language 2021 also serves as a teaching accessory, basic lexis has been included using criteria of problem selection as well (based on issues pupils might have relating to orthography, pronunciation, inflectional patterns).Šolski slovar slovenskega jezika 2021 vključuje 2042 slovarskih sestavkov in je namenjen učencem, starim od 6 do 10 let. Opisuje sistem knjižne slovenščine in zato obravnava samo leksikalne enote knjižnega jezika. Koncept slovarja temelji na uveljavljenih leksikografskih načelih. Prinaša leksikografsko utemeljen prikaz informacij, prilagojen sposobnostim in znanju najmlajših uporabnikov. Slovar obravnava le leksikalne enote knjižnega jezika in vključuje večbesedne lekseme, tako nefrazeološke kot frazeološke. Glavni vir gradiva je Korpus šolskih besedil slovenskega jezika, ki zajema učbeniška besedila, otroško literaturo izbranih avtorjev in gradivo šolskih spisov. Obravnavana leksika je tako zajeta iz besedil, ki so za otroke te starosti glavni vir novega knjižnega besedišča, ter obsega zlasti knjižni jezik leposlovja in osnovno terminologijo pri pouku obravnavanih znanstvenih in strokovnih področij, pri čemer so le-ta kar se da enakovredno zastopana. Ker Šolski slovar slovenskega jezika služi tudi kot učni pripomoček, je temeljna leksika vključena zlasti po kriterijih problemskega izbiranja (glede na pravopis, pravorečje in oblike)
Pravopis na zrnu graha
The third monograph in the series “Discussions on Orthography” (preceded by Pravopisna stikanja ['Junctures of Orthography'], 2012, and Pravopisna razpotja ['Orthography at a Cross-Roads'], 2015) provides an opportunity to present the codification process in more detail. The revision of the Slovenian normative guide is accompanied by thorough research and broad deliberations, in which linguists are assisted by experts from other fields. In this way, we hope to move closer to the ultimate ideal. However, the Commission on Orthography at the Slovenian Academy of Sciences and Arts and the Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts is aware that perfection is difficult to achieve, partly because we respect the diversity of language practises and ideologies. In this respect, we resemble the princess in Andersen's fairy tale; despite many figurative orthographic mattresses and duvets, we wake up repeatedly bruised by orthographic peas. The 22 contributors to the monograph demonstrate precisely this sensitivity to various orthographic and orthography-related issues. Their 19 contributions are thematically grouped in sections titled “The Codification Process: Insights and Observations,” “Dictionaries as Companions to Normative Rules,” “Orthographic and Broader Views on Proper Names and Common Nouns in Slovenian,” “Borrowing in Slovenian: Between Principles and Solid Solutions,” and “Orthography in Cross-Section with Phonetic, Stress, Morphological, and Word Formation Issues.” The monograph Orthography and the Pea thus opens a new perspective on topics that are more or less closely related to the creation of the new orthographic guide.Tretja monografija iz niza »razprav o pravopisnih vprašanjih« (pred njo sta izšli monografiji Pravopisna stikanja, 2012, in Pravopisna razpotja, 2015) je priložnost za podrobnejšo predstavitev procesa kodifikacije. Prenova pravopisnega priročnika poteka ob poglobljenem raziskovanju in široko zastavljenih premislekih, pri katerih s svojimi znanji pomagajo tudi strokovnjaki z drugih področij. Na ta način se približujemo končnemu idealu, za katerega se v Pravopisni komisiji pri SAZU in ZRC SAZU zavedamo, da ga bomo težko dosegli – že zato, ker spoštujemo različnost jezikovnih praks in ideologij. Pri tem smo kot kakšne pravopisne kraljične iz Andersenove pravljice, ki se kljub vsem žimnicam in pernicam vedno znova prebujajo ožuljene od pravopisnih zrn graha. Tudi 22 avtoric in avtorjev monografije izkazuje tovrstno občutljivost na različne (ob)pravopisne teme. Njihovih 19 prispevkov je zbranih v tematskih sklopih, naslovljenih »Kodifikacijski proces: vpogledi in uvidi«, »Slovarji, sopotniki pravopisnih pravil«, »Pravopisni in širši pogledi na imena in poimenovanja v slovenščini«, »Prevzemanje v slovenščino med načeli in konkretnimi rešitvami« ter »Pravopis v preseku z glasovno-naglasno, oblikoslovno in besedotvorno problematiko«. Monografija Pravopis na zrnu graha torej ponovno odstira pogled v tematike, ki so z nastajanjem novega pravopisa bolj ali manj tesno povezane
Preklicati revolucijo v slovenski zgodovini?
Ponatisnjeno besedilo Preklicati revolucijo v slovenski zgodovini? ni le del avtorjeve polemike s Spomenko Hribar, ki je pred dobrim desetletjem trdila, da je »nemoč levice distancirati se od revolucije [...] kriva za celokupno [...] dinamiko v Sloveniji«, temveč upor proti postsocialistični reinterpretaciji slovenske preteklosti nasploh. Je ugovor proti novi oceni polpretekle zgodovine, za katero je agitiral Borut Pahor, ali nasprotovanje javni obsodbi revolucije, za katero se je zavzemala Hribarjeva. Avtor na podlagi prelomnih dogodkov in političnih potez dokazuje, da za sodelovanje z okupatorjem ni »kriva revolucionarna napadalnost KPS [Komunistične partije Slovenije]« in »levičarsko nasilje partizanov spomladi 1942«, temveč »odločanje nekaterih starih sil za kolaboracijo«. Sicer pa je revolucijo na slovenskih tleh Pleterski razumel kot »del evropskega dogajanja med napadalno vojno držav fašistične osi proti Kraljevini Jugoslaviji« oz. jo je postavljal ob bok »demokratičnim (meščanskim) revolucijam 18. in 19. stoletja«. V širšem kontekstu pa besedilo Pleterskega mogoče razumeti tudi kot nasprotovanje historičnemu revizionizmu oziroma upor proti postsocialističnem funkcionalnem antikomunizmu po letu 1989.
 
Einbindung junger Menschen in Industriestädten / Engaging young people in industrial towns. Katalog guter Praktiken / Catalogue of good practices
Youth as a relevant group for the development of smaller industrial towns is barely a topic of current discussions. Their population dynamics, modern lifestyles, and complex everyday needs are a special challenge for planners. The catalogue presents ten successful stories from Austria and Slovenia of how to make industrial towns a better place for young people.
Also Slovenian.
Jugend spielt als relevante Gruppe für die Entwicklung kleinerer Industriestädte kaum ein Rolle in der aktuellen Diskussion. Ihre Bevölkerungsdynamiken, ihre modernen Lebensstile und ihre komplexen Alltagsbedürfnisse sind eine besondere Herausforderung für PlanerInnen. Dieser Katalog präsentiert zehn Erfolgsgeschichten aus Österreich und Slowenien, wie man Industriestädte für junge Menschen lebenswerter machen kann.
Auch auf Slowenisch.Mladi kot relevantna skupina za razvoj manjših industrijskih mest so redko predmet aktualnih razprav. Njihovo prebivalstveno gibanje, sodoben življenjski slog in kompleksne vsakodnevne potrebe so za načrtovalce poseben izziv. Katalog predstavlja deset uspešnih zgodb iz Avstrije in Slovenije, kako industrijska mesta narediti privlačnejša za mlade
Davčni terminološki slovar
Davčni terminološki slovar ('The Tax Terminology Dictionary') is the first Slovenian terminology dictionary with definitions from the field of taxes. The terms are explained with terminological definitions that represent the conceptual system of the Slovenian tax system. The dictionary also points out the use of pointers to contribute to the unification of terminology in the field of taxes. It contains 1060 dictionary entries. Among them are 155 indicative dictionary entries that guide the user to a term with priority. It also contains 993 English and 942 Croatian equivalents. The dictionary was created on the basis of a conceptual approach involving interdisciplinary participation of field experts and terminologists. In particular, it is aimed at professionals dealing with taxation, protection of taxpayers' rights or public finance, as well as professionals dealing with tax-related systems such as social work. A certain level of expertise is required to use the dictionary, but it can also be used by others who need professionally credible information on terminology in the field.
Co-published with University of Ljubljana, The Faculty of Public Administration.Davčni terminološki slovar je prvi slovenski terminološki slovar z definicijami s področja davkov. Termini so pojasnjeni s terminološkimi definicijami, ki predstavljajo pojmovni sistem slovenske davčne ureditve. Slovar z uporabo kazalk tudi usmerja rabo, s čimer želi prispevati k poenotenju terminologije na področju davkov. Vsebuje 1060 slovarskih sestavkov. Med njimi je 155 kazalčnih slovarskih sestavkov, ki uporabnika usmerjajo na prednostni termin. vsebuje tudi 993 angleških ustreznikov in 942 hrvaških ustreznikov. Slovar je nastal na podlagi pojmovnega pristopa, pri katerem interdisciplinarno sodelujejo področni strokovnjaki in terminologi, torej jezikoslovci. Namenjen je zlasti strokovnjakom, ki se ukvarjajo z davki, varstvom pravic zavezancev za davek ali javnimi financami, pa tudi strokovnjakom, ki se ukvarjajo s sistemi, povezanimi z davki, kakršen je socialna dejavnost. Za uporabo slovarja se predvideva določeno strokovno predznanje, vsekakor pa ga lahko s pridom uporabijo tudi drugi, ki potrebujejo strokovno verodostojno informacijo o terminologiji tega področja.
Soizdajatelj Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo.
 
Pravopis 8.0 – Pravila novega slovenskega pravopisa za javno razpravo. III Velika in mala začetnica, IV Prevzete besede in besedne zveze, Pripombe javne razprave
Since 3 December 2019, the Commission on Orthography at the Slovenian Academy of Sciences and Arts and the Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts has been publishing updated or redesigned chapters of the normative rules, which are published as one of the collections on the Fran website.
In the first part of the publication, the second two chapters of the orthographic rules were published. The chapters “Capitalization” and “Loanwords and loan phrases” were released for public discussion in December 2021.
In relation to the existing rules in Slovenski pravopis 2001, the proposal for capitalization rules was expanded and adapted for online media and public discussion. One of the most complex issues was the use of capital letters in non-initial constituents of geographical multi-word names, which is conventionalized and considered one of the narrower orthographic problems. The chapter on “Loanwords and loan phrases” aims to present borrowing as a process and to show that words can coexist in different forms – depending on the text and its type. The section on the general principles of word borrowing mainly provides the guidelines for establishing more detailed rules for borrowing from foreign languages.
In an effort to ensure a transparent process of reforming the rules, comments were collected from the public discussion. These comments were received in March 2021 through online forms or from various participants of the discussion, either individually or as a group (comments from proofreading groups or from members of media company teams).Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU od 3. decembra 2019 objavlja posodobljena ali na novo zasnovana poglavja pravopisnih pravil, ki so objavljena kot zbirka na portalu Fran. V prvem delu publikacije sta objavljeni poglavji pravopisnih pravil, ki sta bili dani v javno razpravo decembra leta 2021 – »Velika in mala začetnica« ter »Prevzete besede in besedne zveze«. Predlog pravil za pisanje začetnice je glede na predhodna pravila v Slovenskem pravopisu 2001 razširjen in prirejen za spletni medij in za javno razpravo. Med najbolj kompleksnimi vprašanji je bila obravnava začetnice v neprvih sestavinah večbesednih zemljepisnih imen, ki je dogovornega značaja in jih uvrščamo med ožjo pravopisno problematiko.
Namen poglavja »Prevzete besede in besedne zveze« je, da predstavlja prevzemanje kot proces in nakazuje možnost soobstajanja besed v različnih podobah – odvisno od besedila in zvrsti. Zlasti v razdelku o splošnih načelih prevzemanja besed so podane smernice za oblikovanje natančnejših pravil za prevzemanje iz tujih jezikov.
V drugem delu publikacije so v skladu z željo po čim bolj transparentnem procesu prenove pravil zbrane pripombe javne razprave, ki smo jih marca 2021 jih prejeli bodisi prek spletnih obrazcev bodisi od različnih udeležencev razprave individualno ali skupinsko (mnenja lektorskih skupin ali sodelavcev v kolektivih medijskih hiš)
Grave Orientation In The Middle Ages. A Case Study from Bled Island
The aim of the book is to demonstrate the importance of grave orientation for the archaeology of Medieval death and burial. In doing this, two key points are emphasized.
First, grave orientation was an important, and in some cases the most important, conduit for the symbolic meaning of burials in the Middle Ages. Second, for an archaeologist to reconstruct this meaning, the analysis must be conducted with methodological rigour, and inferences must take the broader context into account.
To this end, the book addresses three interrelated issues. First, the state of scholarship on grave orientation studies; both in this case study and in the literature, the topic is intertwined with church orientation. Second, the methodology for analysing grave orientation; since the case study is based on old excavations, special attention is given to the reuse of the legacy data. Third, the Bled Island case study. Bled Island is an islet on Lake Bled (Slovenia) that has a special meaning for modern Slovenians and it held a special meaning for the local populations since prehistory.
It is thus not surprising that the two Medieval cemeteries and the church on the islet are imbued with symbolism. And much of this symbolism was expressed through the orientation of the individual graves, grave groups, and the church building.
The book, which is a substantially revised version of chapters 3-8 in the monograph Medieval archaeology of Bled Island (2020), is primarily aimed at researchers interested in the Middle Ages and the archaeology of death and burial. A wider range of archaeologists may find interest in the methodology of analysing archival ("old") excavations and other geocomputational methods used in the book.Namen knjige je prikazati pomen orientacije grobov za srednjeveško arheologijo smrti in pokopov. Pri tem sta poudarjeni dve ključni točki. Prvič, orientacija grobov je bila v srednjem veku pomemben in v nekaterih primerih najpomembnejši način izražanja simbolnega pomena pokopov. Drugič, da bi arheologi razvozlali ta pomen, mora biti analiza izvedena z metodološko strogostjo, pri interpretaciji pa je potrebno upoštevati širši kontekst.
Zato knjiga obravnava tri prepletene teme. Prvič, opiše stanje raziskav orientacije grobov v srednjem veku; tako v tej študiji kot v literaturi se tema prepleta z orientacijo cerkva. Drugič, knjiga prinaša metodologijo za analizo orientacije grobov; ker študijski primer temelji na starih izkopavanjih, je posebna pozornost namenjena ponovni uporabi arhivskih podatkov. Tretjič, primer Blejski otok.
Blejski otok je otoček na Blejskem jezeru, ki ima za sodobne Slovence poseben pomen, za lokalno prebivalstvo pa je imel poseben pomen že od prazgodovine dalje. Zato ni presenetljivo, da sta srednjeveški pokopališči in cerkev na otočku prežeti s simboliko. In veliko te simbolike je bilo izražene z usmeritvijo posameznih grobov, skupin grobov in cerkvene stavbe.
Knjiga, ki je bistveno popravljna verzija poglavij 3-8 v monografiji Srednjeveški Blejski otok v arheoloških virih (2020), je v prvi vrsti namenjena raziskovalcem srednjega veka ter arheologije smrti in pokopa. Širšemu krogu arheologov knjiga prinaša metodologijo analize arhivskih ("starih") izkopavanj in številne digitalne metode prostorskih analiz.
 
Kamnarski terminološki slovar
Kamnarski terminološki slovar je prvi slovenski terminološki slovar s področja kamnarstva. Obsega področja pridobivanja, obdelave, vgradnje in nege naravnega kamna, vključuje pa tudi raziskovanje, načrtovanje, oblikovanje in umetniško ustvarjanje v naravnem kamnu ter restavratorske in konservatorske posege na kamniti, zlasti arhitekturni dediščini. Vsebuje 1516 terminov, ki imajo definicijo ali pa uporabnika slovarja usmerjajo k prednostnemu terminu. Eden od namenov slovarja je namreč tudi usmerjanje rabe, ki prispeva k poenotenju terminologije na tem področju. Slovarske sestavke dopolnjujejo posebej za ta slovar izdelane risbe in fotografije. Pri slovarju so sodelovali področni strokovnjaki in dve terminologinji. Namenjen je zlasti strokovnjakom s področja kamnarstva, pa tudi bližnjih strok, kot so npr. geologija, arhitektura, gradbeništvo, kiparstvo, umetnostna zgodovina. Za uporabo slovarja se predvideva določeno strokovno predznanje, vsekakor pa ga lahko s pridom uporabijo vsi, ki potrebujejo strokovno verodostojno informacijo o terminologiji tega področja.