Central European Public Administration Review (E-Journal)
Not a member yet
448 research outputs found
Sort by
Novi trendi v razvoju in organiziranosti sodobnih organizacij
Prispevek osvetljuje težnje v razvoju in organiziranosti sodobnih organizacij,ki se kažejo zlasti v odvajanju proizvodnje od virov surovin in zaposlovanja, globalizaciji poslovanja in spremembi ciljev ter načinov delovanja. Strnjeno so prikazani viri preoblikovanja in uspešnosti poslovanja sodobnih organizacij, kot so informacije, komunikacije, znanje in upravljanje,ki postajajo temeljni dejavniki uspešnosti poslovanja sodobnih organizacij. Spremenjeni dejavniki uspešnosti poslovanja terjajo tudi spremembe v organiziranosti sodobnih organizacij. Oblike sodobne organiziranosti so predvsem oblike mrežne in virtualne organiziranosti ter skupnosti e-poslovanja. Posebno mesto v mrežni organiziranosti pa zavzema projektna organiziranost, ki postaja pomembna sestavina menedžmenta vsake sodobne organizacije
Evropski pravni standardi dopustnosti državnega poseganja v pravico do svobodnega izražanja in do informiranja
Evropsko sodišče za človekove pravice označuje pravico do svobodnega izražanjain do informiranja kot temeljno pravico, ki zagotavlja demokracijo. Države lahko omejujejo pravico na podlagi izpolnitve pogojev določenosti v zakonu in nujnosti v demokratični družbi zaradi razlogov zaščite javnega interesa, zaščite pravic drugih ali varovanja avtoritete in nepristranosti sodstva. Vendar pravica do svpbodnega izražanja ni samo pravica, temveč je v primerih novinarskega izražanja obenem tudi dolžnost. Sodišče je oblikovalo glede na različne oblike izražanja standarde zaščite pravice.Sodišče loči med primeri govorjene in pisane besede (tisk in mediji), ki prispevata velik delež k družbeni in politični razpravi, ter primeri umetniškega in komercialnega izražanja. V prvih je zaščita pravice večja kot v drugih, kar sodišče utemeljuje z družbenopolitično pomembnostjo. 10. člen ne ščiti samo tistih informacij ali vsebin, ki so pozitivno sprejete ali so nežaljive, temveč tudi takčšne, ki žalijo, pretresejo ali motijodržavo ali katerikoli del njenih državljanov
Evropsko upravno pravo: trendi in izzivi
Evropski model upravnega prava doživlja veliko pomembnih sprememb. Vplivi, ki povzročajo te spremembe, so zelo raznoliki. Med najpomembnejše sodijo globalizacija, razvoj posebne upravne strukture v Evropski uniji in razcvet informacijske tehnologije. Zaradi vseh teh vplivov naj bi se evropski (kontinentalni) model upravnega prava v zadnjih dvajsetih letih zelo spremenil. V prispevku obravnavam spremembe v evropskih kontinentalnih državah, ki naj bi temeljito spremenile obliko, organizacijo in način delovanja javne uprave in upravnega prava. V prispevku obravnavam predvsem vpliv dveh dejavnikov na spremembe v upravnem pravu: vpliv prava in prakse Evropske unije ter vpliv globalizacije na kontinentalni model upravnega prava. Nekateri avtorji zagovarjajo tezo, da sta omenjena vpliva tako zelo spremenila podobo klasičnega evropskega modela upravnega prava, da lahko govorimo o nastajanju novega modela upravnega prava v kontinentalni Evropi. Še več, zaradi različnih vzrokov naj bi se evropski model močno približal ameriškemu modelu upravnega prava. Nekatere bistvene sestavine evropskega modela naj bi se tako spremenile v smeri ameriškega modela, da zaradi tega avtorji napovedujejo konvergenco oziroma približevanje v prihodnjem razvoju različnih modelov upravnega prava. Osrednja teza takšnih teorij je, da smo v Evropi priča nastajanju modela regulatorne države, ki se v svojih sestavinah in značilnostih zgleduje po ameriškem modelu upravnega prava. V zaključku prispevek strnem z oceno osrednje teze o amerikanizaciji evropskega upravnega prava in opozorim, da je takšna teza nedokazana in preveč splošna ter da med različnimi modeli, tako znotraj Evrope kot tudi med evropskim in ameriškim, ostajajo pomembne razlike. Upravno pravo tako ostaja še vedno močno v domeni nacionalnega prava, politike in kulture
Ideološki vidiki razmerja med (demokratično) politiko in pravom
Pojem ideologije ima kljub različnim opredelitvam nekatere skupne imenovalce, med katere sodijo predvsem primarno politični pomen ideologije, njena deskriptivno-preskriptivna narava, akcijska in vrednostno-ciljna usmerjenost, usmerjenost k ljudskim množicam, poenostavljenost, shematičnost ter predstavitev v motivacijskem duhu. Tudi demokratična politika in pravo sta ideološko pogojena, pri čemer je pravo na eni strani izraz in sredstvo oblastne ideologije, na drugi strani pa tudi izraz avtonomne pravne ideologije, ki postavlja določene meje politični ideologiji. Ideologijo prava oziroma pravne države na eni strani vzpostavljajo oziroma instrumentalizirajo politični akterji, na drugi strani pa tudi pravni akterji (predvsem iz poklicnih slojev pravnikov). V obeh primerih se je treba izogibati vrednostno negativni oziroma družbeno destruktivni ideologizaciji prava in pravne države, ki spodbuja v javnosti bodisi precenjevanje bodisi podcenjevanje vloge in pomena prava v družbi. Še posebej pa se je treba izogibati takšni ideologizaciji prava, ki se kaže v politizaciji pravne stroke in pravnih (npr. pravosodnih) institucij
Načela in dobre prakse upravljanja občin
Članek opredeljuje dobro upravljanje občin in pomen takega upravljanja za učinkovito zadovoljevanje skupnih potreb in interesov prebivalcev, za kakovost njihovega življenja, za uveljavljanje demokracije v najmanjših enotah in posledično v vsej državi. Poudarja pomen nekaterih pogojev za uresničevanje demokracije, kot so etični standardi obnašanja lokalnih oblasti, zaupanje občanov v lokalno samoupravo in udeležba občanov pri odločanju. Opisuje vsebino in pomanjkljivosti Evropske listine lokalne samouprave (MELLS), ki določa skupna pravila za zavarovanje in razvijanje pravic in svoboščin lokalnih oblasti. Nadalje predstavlja priporočila in smernice, ki jih je za lokalno upravljanje sprejela ministrska konferenca Sveta Evrope leta 2005 v Budimpešti. Obravnava nekatere značilnosti uvajanja lokalne samouprave v Sloveniji, težave v pristojnosti odločanja, premajhno udeležbo državljanov v lokalnem življenju, določila v ustavi in zakonu. Predlaga ustanovitev neodvisne strokovne skupine za reševanje teh vprašanj in usklajevanje njihovih rešitev z evropskimi načeli in standardi
Vloga protokola v Republiki Sloveniji
Glavni namen v tem članku je prikazati delovanje protokola, upoštevanje protokolarnih pravil, ki izhajajo iz zgodovinskih tradicij in običajev, načel mednarodnega prava in diplomatske prakse. Strnjeno so prikazane naloge protokola, načela in predpisi mednarodnega prava. Upoštevanje protokolarnih pravil je bistveni del mednarodnih dogodkov. Brez njih je državniški posel nepojmljiv tako na notranjem kot tudi na mednarodnem področju. Protokol se spreminja in prilagaja sodobnim načinom obnašanja, zato se bodo protokolarna pravila sčasoma dopolnjevala z novimi spoznanji, ki se bodo uveljavila doma in v svetu
Decentralisation, Privatisation and Changes in the Financing of Education in Slovenia: Greater Opportunities for Citizens?
This paper has been conducted to explore the major issues and problems in higher education regarding the decentralisation, privatization, accreditation and public financing processes in Slovenia. There is significant political pressure supporting the idea that if Slovenia has regions they should be as busy as possible. The real danger is that the introduction of small regions and 7-10 universities will only strengthen centralisation. Slovenian public expenditure on education has generally been relatively high. However, in recent years the proportion of annual GDP spent on higher education has decreased. There is a need for student protection and regulation. For many public and private universities, however, accreditation is mainly seen as an opportunity to strengthen their image by demonstrating their quality
Performance Budgeting – the Slovenian Experience
Reform processes in the public sector include measures leading to greater transparency in public spending, greater public accountability, and measurement of efficiency and effectiveness in the public sector. These measures include results-oriented budgeting, or a focus on results, or performance budgeting. This method of monitoring spending requires budget-spending units to set priorities and plan spending over the long term. The purpose of this paper is to define the concept and provide a brief presentation of various approaches to performance budgeting in practice abroad and the development of the budget process in Slovenia, measures relating to the implementation of performance budgeting, and the realisation of those measures
Organiziranost Mestne občine Ljubljana v luči novega javnega menedžmenta
Ljubljana je glavno mesto Republike Slovenije, v sistemu slovenske lokalne samouprave pa je največja občina. Njeno organiziranost in delovanje pogojujejo naslednja dejstva in okoliščine: velikost, način nastanka, (pre)počasna teritorialna členitev na četrtne skupnosti ter specifične rešitve v zvezi z delovanjem gospodarskih javnih služb, s stanovanjskim gospodarstvom, z razvojnimi nalogami in nalogami na področju turizma in malega gospodarstva. Mestna občina Ljubljana je razvejan sistem, sestavljen iz mnogih vertikalno in horizontalno povezanih in soodvisnih podsistemov. Eden najpomembnejših je Mestna uprava, ki se sooča z zahtevo po svoji večji učinkovitosti in delovanju v skladu z načeli novega javnega menedžmenta. V ta namen so bile v letu 2007 sprejete določene organizacijske spremembe, ki odpravljajo pomanjkljivosti do sedaj uveljavljenih rešitev, a hkrati ohranjajo določene dileme, ki bodo terjale dodaten premislek in morebitne drugačne rešitve