Central European Public Administration Review (E-Journal)
Not a member yet
448 research outputs found
Sort by
Usmerjenost k uporabniku kot načelo delovanja javne uprave
Get PDFUsmerjenost k uporabniku je eno od načel, ki jih zasleduje reforma javne uprave v Sloveniji. V tem okviru se javna uprava trudi povečati zadovoljstvo strank z njenimi storitvami. Meje usmerjenosti k uporabniku določa javni interes. Pri izboljševanju kakovosti upravnih storitev je potrebno na strateški ravni odločanja kombinirati pristop od zgoraj navzdol (uvajanje novih idej in projektov, ki jih domača praksa še ne pozna) s pristopom od spodaj navzgor (vznik iniciativ v posameznih institucijah, razvoj in promocija dobrih praks). Za zadovoljstvo uporabnika so pomembni naslednji elementi upravne storitve: informacija o storitvi, prostorska in časovna dostopnost, enostavnost naročila, postopka in plačila, kakovost osebnega stika, strokovnost in urejenost uslužbencev, urejenost poslovnih prostorov, odzivnost na kritike, pripombe, predloge in pohvale ter zanesljivost. Na zadovoljstvo uporabnika bistveno vpliva tudi spoštovanje »klasičnih« načel delovanja uprave, to je načel zakonitosti, pravne varnosti in predvidljivosti, politične nevtralnosti in odgovornosti javne uprave. V slovenski javni upravi so bili uvedeni številni ukrepi za izboljševanje navedenih elementov. Problem, ki ga je treba preseči v naslednjem obdobju, je razkorak med normativnim in stvarnim, med predpisi in realnostjo. Bistvo nadaljevanja reforme javne uprave je torej v doslednem izvajanju sprejetih zakonov in podzakonskih predpisov na vseh področjih. To pa bo mogoče doseči z učinkovitim nadzorom, usposabljanjem menedžerskih struktur in drugih uslužbencev v javni upravi in s spreminjanjem organizacijske kulture v javni upravi
Ocenjevanje vplivov predpisov
Get PDFRegulatorna funkcija države je v zadnjih nekaj desetletjih postala predmet široke razprave v različnih forumih, pri čemer se je kot eno izmed osrednjih vprašanj izpostavilo vprašanje kakovosti regulacije. Splošno sprejeto stališče je, da je eden izmed glavnih instrumentov, namenjenih izboljšanju le-te, analiza učinkov predpisov oz. ocenjevanje vplivov predpisov (Regulatory Impact Analysis, RIA).V Sloveniji so bili pred kratkim na vladni ravni storjeni prvi konkretni koraki k sistematični uvedbi RIA, katere sestavni del bo tudi vključevanje javnosti. Na ta način bo RIA služila ne samo tehničnemu vidiku reguliranja (učinkovitost in uspešnost), ampak s transparentnostjo in odprtostjo tudi interesnemu vidiku (legitimnost)
Institutionalization of Public-Private Partnership: Global Experiences and the Basic Outlines of a Proposal for Slovenia
Get PDFExperiences show that countries use one of the following three forms for “institutionalisation” of their private-public partnership (PPP) activities: (i) centralised, (ii) decentralised, and (iii) mixed. The article argues that the form of mixed PPP “institutionalisation” would be the most appropriate for Slovenia. The institutional structure would be composed of three institutions: (i) central PPP unit responsible, first, for horizontal coordination of all PPP policies in the country, and second, for implementation of PPP projects in all those areas where sectoral PPP units would not be created, (ii) very limited number of sectoral PPP units (probably 1 to 2) that would be responsible for implementation of PPP projects in their respective sectors, and (iii) advisory board that would advise the central PPP unit in designing the most complex segments of the PPP policies in the country and would provide a platform for professional discussion and for communication with the public at large on a wide variety of PPP issues. In substance terms, the central PPP unit would be responsible directly to the government while in organisational terms, it would be incorporated into the institutional structure of the ministry of finance with the head of the unit being directly responsible to the minister of finance
Kritična analiza uporabe orodij TQM za merjenje in ocenjevanje celovite kakovosti v izbranih državnih upravah
Get PDFVečina organizacij državne uprave razvitih demokracij na zahodu, ki so pristopile k uporabi načel celovitega upravljanja kakovosti s pomočjo orodij za merjenje in ocenjevanje celovite kakovosti kot so MBNQA, EFQM, Speyer, CAF, je izboljšala kakovost storitev, a kljub večletni uporabi še vedno ostaja daleč od poslovne odličnosti. Redke so organizacije, ki so dosegle vrhunske rezultate za uporabnike in zaposlene. Uporaba načel te doktrine v državni upravi je zelo kompleksna, kar nam kažejo številni primeri neuspešne uporabe. Vzroke je avtor ob upoštevanju številnih strokovnih člankov iskal s raziskavo, ki jo je izvedel z intervjuji s strokovnjaki na področju celovitega obvladovanja kakovosti in z naključno izbranimi visokimi državnimi uradniki iz Združenih držav Amerike, Velike Britanije, Francije, Nemčije in Avstrije
Procesne posebnosti upravnega postopka izdaje gradbenega dovoljenja
Get PDFPostopek izdaje gradbenega dovoljenja je posebni upravni postopek, ki ga pretežno ureja Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) s subsidiarno rabo Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). ZGO-1 prinaša v razmerju do ZUP-a izjemno veliko posebnosti, kot so svojevrstna določitev strank, zastopnikov, sestavine vloge, razmejitev med posebnim in skrajšanim ugotovitvenim postopkom, sestavine odločbe, rok za pritožbo, možnost odpovedi pritožbe, moment izvršljivosti, veljavnost odločbe idr. Avtorici vse te posebnosti obravnavata in jih v prispevku kritično ovrednotita, zlasti z vidika povezav tega postopka z drugimi, kot so izdaja lokacijske informacije, izdaja uporabnega in obratovalnega dovoljenja, inšpekcijski nadzor. Pri gradnjah se namreč pojavlja večje število zelo močnih parcialnih in bolj ali manj javnih interesov, ki jih mora organ, ki vodi postopek, uravnotežiti v skladu s temeljnimi načeli ZUP-a
Francija: od centralizma k regionalizaciji in decentralizaciji
Get PDFFrancija je bila do nedavnega med najbolj centraliziranimi državami v Evropi. Toda v zadnjih petindvajsetih letih je naredila temeljite spremembe v smeri regionalizacije in decentralizacije. Glavne razloge za centralizacijo lahko najdemo v zgodovini francoske države. Tak sistem je bil dolgo časa učinkovit, toda kasneje se je izkazal kot ovira za nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj. Glavne decentralizacijske reforme v Franciji so izvedli s sprejetjem decentralizacijskih zakonov v letih 1982 in 1983. Uvedli so regijo kot vmesno raven odločanja med departmajem in centralno državo ter splošne volitve za organe odločanja v regijah in departmajih. Francija je nadaljevala z decentralizacijskimi reformami in leta 2003 tudi v ustavi navedla, da je decentralizirana država. V Franciji obstajajo posebne oblike lokalnih skupnosti kot so skupnosti občin, urbane skupnosti in skupnosti aglomeracij
Je predlagano število pokrajin primerna zasnova za uravnotežen regionalni razvoj?
Get PDFStopnja regionalnega razvoja posameznih regij je zelo različna. Ključna dejavnika na tem področju sta inovativna družba in njena tehnološka razvitost. Globalni trendi narekujejo skokovite spremembe na gospodarskem področju, ki jim ni in ni videti konca. Nove tehnologije se tu izkažejo za uspešno vez družbe s hitro razvijajočim se trgom. Temelj gospodarsko najbolj razvitih družb je učinkovito malo gospodarstvo. To znatno pripomore k razvoju regije in gospodarskega okolja, zato so vse pobude za njegovo pospeševanje dobrodošle in hkrati nujne. Malo gospodarstvo je treba upoštevati kot vir novih delovnih mest, tehnološkega razvoja in dviga konkurenčnosti tako regij kot tudi države. Vlada se mora pri določitvi števila pokrajin odločiti po treznem premisleku. Strateška odločitev ne sme biti rezultat političnega konsenza, pač pa mora izražati konkretne cilje, ki jih prinaša ustanovitev druge ravni lokalne samouprave. Strokovnjaki opozarjajo na prežeče nevarnosti, zadnjo besedo pa bo ponovno imela politika
The Impact of the 2007-09 Credit Crunch on the Funding of Public Sector Infrastructure in the UK
Get PDFThe 2007-09 credit crunch has not only created problems for the UK’s public finances in meeting the costs of bailing out commercial banks and dealing with recession but also for providing better public services. This paper analyses the causes of the credit crunch, government policies to address it and its impact on the financing of new public sector infrastructure in the UK. It finds that provision of new public sector infrastructure and related services has been adversely affected by the impact of the credit crunch on Private Finance Initiatives (PFIs). Commercial banks are now generally only willing to lend to replace collapsed PFI bond financing if new PFI contracts reduce financial risks. By such means, PFIs can be expected to survive but within an increasingly diverse mixture of procurement methods
Ekonomske imigracije v Republiko Slovenijo
Get PDFRepublika Slovenija se je z osamosvojitvijo znašla v novem položaju v sistemu meddržavnih selitev in urejanja tokov delovnih migracij. Med prvimi zakoni po osamosvojitvi je bil sprejet Zakon o zaposlovanju tujcev (Ur.l. RS, št. 33/92). Na podlagi resolucije in v skladu z Državnim programom Republike Slovenije za prevzem pravnega reda Evropske unije do konca 2002 je Republika Slovenija sprejela nov sistemski zakon o zaposlovanju in delu tujcev (Ur. l. RS, št. 66/00), ki je kot glavni instrument za regulacijo priliva tuje delovne sile uvedel kvotni sistem (prag je 5% aktivnega prebivalstva). V osmih letih izvajanja Zakona o zaposlovanju in delu tujcev so se pokazale nejasnosti in pomanjkljivosti zakonske ureditve, ki so omogočale tudi zlorabo zakona, zato so bile v letih 2005 in 2007 sprejete spremembe in dopolnitve ZZDT
Javno zasebno partnerstvo v zdravstvu
Get PDFPrispevek obravnava javno zasebno partnerstvo (JZP) z vidika mešanega javno zasebnega zdravstva v Sloveniji ob upoštevanju ekonomskih pogojev, zakonodaje za področje javnih zavodov, značilnosti, prednosti in slabosti, kot jih ugotavljajo v okoljih z izkušnjami s tovrstnim načinom izvajanja projektov na področju zdravstva. Prikazane so mogoče oblike sodelovanja v zdravstvu, najpogostejši modeli JZP v bolnišnicah in navedene izkušnje z JZP v nekaterih državah z daljšo tradicijo tovrstnih oblik izvajanja projektov v zdravstvu. Za investicijska vlaganja v zdravstvene zmogljivosti javnofinančni viri niso zadostni, zato so nekateri zdravstveni zavodi v Sloveniji pristopili k pripravi ali izvedbi projektov v JZP. V prispevku so obravnavani primeri JZP v SB Brežice, OZ Gorenjske, Bolnišnici Sežana in IRI Ljubljana