Organization - Journal of Management, Informatics and Human Resources / Organizacija - Revija za management, informatiko in kadre (University of Maribor)
Not a member yet
666 research outputs found
Sort by
Merjenje koncentracije zavarovalnega sektorja - primer jugovzhodnih evropskih držav
No full textBackground and purpose: The goal of the paper is to determine the level of concentration in the insurance sector in the following eight countries of South and Eastern Europe: Serbia, Croatia, Bosnia and Herzegovina, Montenegro, Former Yugoslav Republic of Macedonia, Romania, Bulgaria and Albania in the period from 2007 to 2012.
Design/Methodology/Approach: In this context, the analysed indicators of concentration were the market share of the four leading financial institutions (CR4), the Herfindahl-Hirschman Index (HHI), the coefficient of entropy (E), the coefficient of relative entropy (RE) and Gini coefficient (G).
Results: The study showed that the insurance sectors in the analysed countries are highly concentrated on average (according to CR4 indicator), medium concentrated (according to HHI) with high levels of inequality of distribution of market shares between individual participants (in terms of G coefficient), and in the zone of relative uniformity and equality of business entities (according to RE coefficient). The research results point out that the existence of different levels of correlation between the analysed indicators of concentration in the insurance sector, which confirms the conclusion that, in order to obtain relevant and quality conclusions about the level of concentration, it is necessary to review and analyse several indicators of concentration integrally.
Conclusion: In all observed indicators of concentration in relation with the density level GDP pc move in the zone of very low value, which on the one hand points to the fact that the analysed countries at a relatively similar level of development have significantly different levels of concentration, but also on the fact that some countries although at different levels of development, have similar levels of concentration.Namen: Namen prispevka je bil ugotoviti stopnjo koncentracije v zavarovalnem sektorju na osnovi kazalnikov v naslednjih osmih državah južne in vzhodne Evrope (Srbija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Romunija, Bolgarija in Albanija) v obdobju od leta 2007 do leta 2012.
Metodologija: V tem kontekstu so bili analizirani kazalniki koncentracije: tržni delež štirih vodilnih finančnih institucij (CR4), indeks Herfindahl-Hirschman (HHI), koeficient entropije (E), koeficient relativne entropije (RE) in Gini koeficient (G). Kazalniki koncentracije so zgrajeni z uporabo ustreznih meril za razvoj zavarovalnih sektorjev (skupne zaslužene premije, premije ne premoženjske premije in skupne življenjske premije). Cilj analize podatkov je bil določiti raven vsakega indikatorja koncentracije v zavarovalnem sektorju v analiziranih državah in izračunati njihovo variabilnost v obdobju 2007-2012.
Rezultati: Študija je pokazala, da so zavarovalniški sektorji v analiziranih državah v povprečju visoko koncentrirani (po kazalcu CR4), srednje koncentrirani (po HHI) z visokimi ravnmi neenakosti razdelitve tržnih deležev med posameznimi udeleženci (glede na koeficient G) in v območju relativne enotnosti in enakosti poslovnih subjektov (glede na RE koeficient). Rezultati raziskav kažejo, da obstoj različnih ravni korelacije med analiziranimi kazalniki koncentracije v zavarovalnem sektorju potrjuje sklep, da je za pridobitev ustreznih in kakovostnih sklepov o ravni koncentracije treba pregledati in integralno analizirati več indikatorjev koncentracije. Poleg tega so raziskave pokazale, da imajo države s sorazmerno podobnim nivojem razvoja (merjene z ravnjo bruto domačega proizvoda na prebivalca) bistveno drugačne ravni koncentracije, medtem ko imajo nekatere države na različnih ravneh razvoja sorazmerno podobne ravni koncentracije, zaradi česar je težko govoriti o modelu koncentracije, ki bi bil značilen za ustrezno raven razvoja.
Zaključek: V vseh opazovanih kazalnikih koncentracije glede na intenzivnost ravni BDP-ja, se pc gibljejo v območju zelo nizke vrednosti, kar na eni strani kaže na dejstvo, da imajo analizirane države pri sorazmerno podobni ravni razvoja, bistveno drugačne ravni koncentracije, pa tudi na dejstvo, da imajo nekatere države, čeprav na različnih ravneh razvoja podobne ravni koncentracije. Prihodnje raziskave bodo zajemale daljše obdobje do konca leta 2016, da bi ugotovili, ali bi se lahko v prihodnosti uporabljale enake ugotovitve ali se bodo na zavarovalnem trgu pojavili konkurenti iz drugih industrij, ki bi znatno spremenili sliko koncentracije ali kakovost ter prefinjenost zavarovalnih produktov
Zaposlitve s skrajšanim delovnim časom: priložnost ali ovira? Primer Moravsko-Šlezijske regije
No full textBackground and Purpose: Part-time employment could be seen as a modern form of employment or a type of innovative organizational change. The average share of part-time jobs in the Czech Republic in the observed period of 2004-2016 was 3.9 % according to the OECD, in comparison to the average OECD value of 16.6%. The main question to arise was, are there any regional differences? The presented conclusions are based on a regional study in the Moravian-Silesian Region (MSR) in the Czech Republic where the median value of part- time jobs is 10%. The main goal is to evaluate the regional level of part-time job offers and identify the main opportunities and obstacles which cause the low number of these job positions.
Design/Methodology/Approach: The paper is based on a quantitative study using a questionnaire-based survey, comprising 215 respondents – owners of small and medium-sized enterprises (SMEs) in the Moravian-Silesian Region in the Czech Republic. The survey consists of 16 questions in three main areas: (i) Entrepreneurial motivation (1 item), (ii) External factors – Labour market problems (4 items), and (iii) Internal factors. Secondary information such as the results of earlier studies and regional government websites were used for data results comparison. All variables are compared in the context of the branch of business, number of employees, turnover, and age. Finally, a factor analysis was used to find the main way how to improve part-time job offers.
Results: The variety of businesses and different regional locations opens up space for discussion regarding part-time job support. A factor analysis found five significant issues, which could affect local labour market and company behaviour.
Conclusion: The added value of the paper can be seen in the factor identification, where internal willingness to support part-time employment and qualification growth as organizational change
must be in first place.
Keywords: flexibility; Moravian Silesian Region; part-time employment; SMEOzadje in namen: Zaposlitev s krajšim delovnim časom lahko obravnavamo kot sodobno obliko zaposlitve in kot vrsto inovativnih organizacijskih sprememb. Povprečni delež delovnih mest s krajšim delovnim časom na Češkem v opazovanem obdobju 2004-2016 je po OECD znašal 3,9%, v primerjavi s povprečno vrednostjo OECD 16,6%. Glavno vprašanje, ki se je pojavilo, je, ali obstajajo regionalne razlike? Predstavljeni zaključki temeljijo na regionalni študiji v Moravsko-Šlezijski regiji (MSR) na Češkem, kjer je srednja vrednost zaposlitev za krajši delovni čas 10%. Glavni cilj študije je oceniti regionalno raven ponudb za zaposlitev s krajšim delovnim časom in prepoznati glavne priložnosti in ovire za majhno število teh delovnih mest.
Zasnova / metodologija / pristop: Prispevek temelji na kvantitativni študiji, za katero smo podatke zbrali z anketo, na katero je odgovorilo 215 anketirancev - lastnikov malih in srednje velikih podjetij (MSP) v Moravsko-Šlezijski regiji. Vprašalnik je bil sestavljen iz 16 vprašanj s treh glavnih področij: (i) podjetniška motivacija, (ii) zunanji dejavniki - težave s trgom dela in (iii) interni dejavniki. Za primerjavo rezultatov so bili uporabljeni sekundarni podatki, kot so rezultati prejšnjih študij in podatki z regionalnih vladnih spletnih strani. Vse spremenljivke primerjamo v okviru poslovne panoge, števila zaposlenih, prometa in starosti. Na koncu je bila uporabljena faktorska analiza, da bi našli pot, kako izboljšati ponudbo zaposlitev za krajši delovni čas.
Rezultati: Raznolikost podjetij in različnih regionalnih lokacij odpira prostor za razpravo o podpori za krajši delovni čas. Faktorska analiza je identificirala pet pomembnih dejavnikov, ki bi lahko vplivali na lokalni trg dela in ravnanje podjetij.
Zaključek: Dodana vrednost članka se kaže v identifikaciji dejavnikov, ki vplivajo na zaposlovanje s skrajšanim delovnim časom, kjer izstopa notranja pripravljenost za podporo zaposlitvi s krajšim delovnim časom in rast kvalifikacij kot tudi organizacijske spremembe.
Ključne besede: fleksibilnost; Moravska Šlezijska regija; zaposlitev s krajšim delovnim časom; mala in srednje velika podjetj
Ali smo pripravljeni uporabiti RFID podkožni mikročip za zdravstvene namene?
No full textBackground and Purpose: While there are many studies regarding the adoption of Radio Frequency Identification Devices (RFID), only a few of them deal with RFID subcutaneous microchip (RFID-SM) usage by individuals. After the first in vivo tests conducted on volunteers from 1998 to 2000, the use of RFID-SM in healthcare remains limited. This study examines the likelihood of adopting RFID-SM in healthcare from the end user’s point of view.
Design/Methodology/Approach: The aim of this paper is to develop and evaluate the model for analysing the acceptance of RFID-SM adoption. An extended Technology Acceptance Model (TAM) for RFID-SM adoption is proposed and empirically tested in a cross-sectional study. Online survey was conducted using a convenience sample of 531 respondents. In addition to the three original components of TAM (Perceived Usefulness, Perceived Ease of Use, and Behavioural Intentions to Use), three external variables (Health Concerns, Perceived Trust, and Age) were also included in the model. The model was validated with confirmatory factor analysis and structural equation modeling techniques.
Results: Perceived Usefulness has a significant impact on behavioural intentions to adopt RFID-SM in the future, while the influence of Perceived Ease of Use is not significant. The most influential external variable is Perceived Trust, indicating the lack of confidence in personal data security ensured by the state and other institutions. As expected, Health Concerns factor has a negative effect on the Perceived Trust and Perceived Usefulness of RFID-SM.
Conclusion: The results of the empirical study prove that all external variables considered in the model significantly influence the RFID-SM adoption. The Perceived Ease of Use is irrelevant to the attitude towards the RFID-SM adoption. In addition to the proposed model, the analysis of gathered data shows that the positive attitude toward the use of RFID-SM in healthcare is rising.
Keywords: healthcare; microchip; RFID, TAM, SEM, SloveniaOzadje in namen: Obstajajo številne študije, ki obravnavajo sprejetje naprav z radiofrekvenčno identifikacijo (RFID), vendar le nekatere od njih obravnavajo mnenja posameznikov o uporabi RFID podkožnega mikročipa (RFID-SM). Po prvih testih na prostovoljcih, ki so se izvajali med letoma 1998 in 2000, je uporaba RFID-SM v zdravstvene namene ostala dokaj omejena. V raziskavi ugotavljamo verjetnost sprejetja RFID-SM v zdravstvene namene z vidika končnega uporabnika.
Oblikovanje / metodologija / pristop: Cilj prispevka je razviti in ovrednotiti model sprejetja RFID-SM. Predlagamo razširjeni model sprejetja tehnologije (TAM) za sprejetje RFID-SM, ki ga v okviru raziskave testiramo. Preko spletne ankete smo pridobili primeren vzorec 531 anketirancev. Poleg treh osnovnih dejavnikov TAM (zaznana uporabnost, zaznana enostavnost uporabe in odnos do uporabe), so bile v model vključeni tudi trije zunanji dejavniki (skrb za zdravje, zaznano zaupanje in starost). Model smo preverili s konfirmatorno faktorsko analizo in tehniko strukturnega modeliranja.
Rezultati: Zaznana uporabnost ima statistično značilen vpliv, medtem ko vpliv zaznane enostavnosti za uporabo nima statistično značilnega vpliva na odnos do uporabe RFID-SM v prihodnosti. Najbolj vpliven zunanji dejavnik je zaznano zaupanje, kar kaže na pomanjkanje zaupanja v zaščito osebnih podatkov, ki naj bi jo zagotavljala država in ostale institucije. Po pričakovanjih ima skrb za zdravje negativen vpliv na zaznano zaupanje in zaznano uporabnost RFID-SM.
Zaključek: Rezultati empirične študije so pokazali, da vsi zunanji dejavniki predstavljeni v modelu, pomembno vplivajo na sprejetje RFID-SM. Zaznana enostavnost uporabe ni pomembna pri odnosu do sprejetja RFID-SM. Poleg predlaganega modela pa analiza zbranih podatkov kaže, da pozitiven odnos do uporabe RFID-SM na področju zdravstva raste.
Ključne besede: zdravstvo, mikročip, RFID, TAM, SEM, Slovenij
Povezava med rezultati sprejemnih izpitov tujih študentov ekonomskih študij na Ekonomski univerzi v Pragi in njihovim študijskim uspehom
No full textBackground and purpose: The purpose of the article is to analyse results of entrance exams and of regularly exams for foreign students in the Czech language undergraduate study programs at four faculties of University of Economics, Prague (UEP) with the intention to investigate the dependency between the results of Entrance exams from English and mathematics and (1) results of regularly exams during the study and between (2) completion rate of the study.
Design/Methodology/Approach: We have analysed 4.381 records for applicants from foreign countries who applied for studies between years 2009 and 2015. We used standard statistics methods and the method of logistic regression in the form of logit model.
Results We identified weak statistical correlation between entrance exam results from mathematics and results of regular exams. The correlation coefficient varies between 0.078 – 0.283 for investigated faculties of UEP. The same indicator for English language exams presents better values and it varies between 0.218 – 0.312. If an entrance exam result is higher by one point, the probability of successful completion of studies is multiplied by values between 1.017 - 1.042 for individual faculty per one additional point.
Conclusion: The results of the research in mathematics and English language show that excellent results in entrance exam cannot not guarantee successful regularly exams. Conclusion for the probability of completing studies is that the acceptable level of points for admission foreign students is between 150 and 170 points, depending on the faculty.
Keywords: knowledge; foreign student; university; english language; mathematicsOzadje in namen: Namen članka je analiza rezultatov sprejemnih izpitov in rezultatov rednih izpitov tujih študentov na dodiplomskih študijskih programih, ki se izvajajo v češkem jeziku, na štirih fakultetah Ekonomske Univerze v Pragi (UEP), z namenom raziskati odvisnost med rezultati sprejemnih izpitov iz angleščine in matematike ter (1) rezultati rednih izpitov med študijem in med (2) uspešnim zaključkom študija.
Zasnova / metodologija / pristop: Analizirali smo 4.381 zapisov – prijav študentov iz tujih držav, ki so podali vlogo za študij med leti 2009 in 2015. Uporabili smo standardne statistične metode in metodo logistične regresije v obliki logit modela.
Rezultati: Ugotovili smo šibko statistično povezavo med rezultati sprejemnih izpitov iz matematike in rezultati rednih izpitov. Koeficient korelacije se giblje med 0,078 - 0,283 za preiskovane fakultete UEP. Isti kazalnik je za izpit iz angleškega jezika pokazal nekoliko boljše vrednosti, giblje se med 0,218 - 0,312. Če je rezultat pri sprejemnem izpitu višji za eno točko, je verjetnost uspešnega zaključka študija večja za faktor od 1.017 do 1.042, odvisno od posamezne fakultete.
Zaključek: Rezultati analize izpitnih rezultatov iz matematike in angleščine kažejo, da odlični rezultati pri sprejemnem izpitu ne morejo zagotoviti uspešnih rednih izpitov. Zaključek o verjetnosti dokončanja študija je, da je sprejemljiva raven točk za sprejem tujih študentov med 150 in 170 točk, odvisno od fakultete.
Ključne besede: znanje; tuji študent; univerza; angleški jezik; matematik
Izzivi prenosa lastništva malih in srednjih podjetij: primerjava med Hrvaško in Finsko
No full textBackground and Purpose: In the life cycle of a firm, business transfer represents the critical stage of development. Underestimating the complexity and longevity of this process can have negative implications for firms, their owners and wide network of stakeholders. The aim of this paper is to compare the attitude towards business transfer of entrepreneurs aged 55 and more in Croatia and Finland and provide policy recommendations for improvement of the national business transfer ecosystems.
Methodology/Approach: Both surveys targeted entrepreneurs aged 55 and more using the same questionnaire, with some adjustments to Croatian business transfer ecosystem. Finish barometer was conducted through web-based survey among members of Federation of Finnish Enterprises. Survey in Croatia was conducted with combination of CATI and CAWI collection method by a professional data collection agency. Data collected was compared based on a demographic criterion, industry background, experience in business transfer, expected future of the company, support needed and biggest challenges.
Results: The research results indicated a growing number of entrepreneurs in Croatia who will be interested in selling their firm once they withdraw from the business and less than expected family business successions. In Finland the most important challenges are related to business valuation and finding a successor or a buyer.
Conclusion: For further development of business transfer ecosystem in Croatia it is recommended to focus on awareness raising activities, channels for matching sellers and buyers, promotion of takeover entrepreneurship and consultancy support for micro enterprises. In Finland results indicate the importance of investing continuous efforts in raising the effectiveness of the measures implemented.
Keywords: SMEs; business transfer; business transfer ecosystemOzadje in namen: V življenjskem ciklu podjetja prenos poslovanja podjetja predstavlja kritično stopnjo razvoja. Podcenjevanje kompleksnosti in dolgotrajnosti tega procesa lahko negativno vpliva na podjetja, njihove lastnike in široko mrežo zainteresiranih partnerjev. Cilj tega prispevka je primerjava odnosa do prenosa lastništva podjetnikov, starih 55 let ali več, na Hrvaškem in na Finskem, in oblikovanje priporočil za izboljšanje nacionalnih ekosistemov za prenos lastništva podjetij med generacijama.
Metodologija / pristop: Populacija, ki smo jo raziskovali, so podjetniki, stari 55 let in več. Uporabili smo vprašalnik, ki je bil naprej uporabljen na Finskem in ga delno prilagodili za hrvaški podjetniški ekosistem.. Raziskava na Hrvaškem je potekala s kombinacijo metode CATI in CAWI s strani profesionalne agencije za zbiranje podatkov. Zbrane podatke so primerjali na podlagi demografskega merila, industrijskega ozadja, izkušenj pri prenosu podjetij, pričakovane prihodnosti podjetja, potrebnih podpore in največjih izzivov.
Rezultati: Rezultati kažejo na vedno večje število podjetnikov na Hrvaškem, ki bodo zainteresirani za prodajo podjetja, ko se bodo umaknili iz poslovanja, in razmeroma malo tistih, ki pričakujejo, da bodo družinski dediči prevzeli podjetje. Na Finskem so najpomembnejši izzivi povezani z vrednotenjem podjetij in iskanjem primernega naslednika ali kupca.
Zaključek: Za nadaljnji razvoj poslovnega transfernega ekosistema na Hrvaškem priporočamo, da se osredotočimo na dejavnosti ozaveščanja načinov, ki bi olajšali prodajalcem najti primerne kupce, spodbujanje podjetništva pri prevzemih in svetovanje mikro podjetjem. Rezultati na Finskem kažejo, da je pomembno vlagati stalna prizadevanja za povečanje učinkovitosti že izvajanih ukrepov.
Ključne besede: mala in srednja podjetja; poslovni prenos; ekosistem za poslovni prenos podjeti
Kazalniki uspešnosti managerskih prevzemov z uporabo metode analitičnega hierarhičnega procesa
No full textBackground and Purpose: In Slovenia, few management buyout (MBO) studies have been carried out. The focus was mostly on the motives for acquisition of companies and the success rate of the acquisitions. This paper aims to analyse the indicators which suggest an impending bankruptcy or financial restructuring of companies and explore how these indicators are different for successful and unsuccessful MBOs.
Methodology: In the survey, we included 23 selected MBOs in Slovenia between 2005 and 2008, using the following financial and non-financial indicators: profitability, performance, solvency and liquidity, using the analytic hierarchy process method. The key aim of the survey was to use financial and non-financial indicators to study if target companies where bankruptcy or financial restructuring has not yet been initiated prevalently have higher aggregate values compared to those in which bankruptcy or financial restructuring procedures have already begun. Thus, we used the selected indicators to demonstrate one of the possible methods to predict the success of a particular MBO.
Results: We found that in most examples of unsuccessful MBOs, target companies have poorer results in terms of performance, solvency and liquidity, when compared to successful MBOs. Based on the selected areas, we divided the results into four quarters. We found that most target companies where MBOs had been unsuccessful are ranked in a lower quarter than most of the target companies where the MBOs had been successful.
Conclusion: The papers main contribution is the finding that the selected financial and non-financial indicators differ in cases of successful and unsuccessful MBOs. This knowledge helps us to find ways of avoiding these situations in the future.
Keywords: Management buy-outs; Management; Bankruptcy models; Financial and non-financial indicators; the analytic hierarchy processOzadje in namen:. Na področju managerskih prevzemov (MBO) je bilo v Sloveniji opravljenih malo raziskav. Raziskave so se osredotočale predvsem na motive prevzemov družb ter stopnjo uspešnosti prevzemov. Namen prispevka je analizirati indikatorje, ki napovedujejo stečaj ali finančno prestrukturiranje družb, ter preveriti, kako se le-ti razlikujejo pri uspešnih in neuspešnih družbah.
Metodologija: V raziskavo smo vključili 23 MBO v Sloveniji v obdobju od 2005 do 2008, uporabili pa smo sledeče finančne in nefinančne indikatorje: dobičkonosnosti, poslovanja, plačilne sposobnosti in likvidnosti, pri čemer smo uporabili metodo analitičnega hierarhičnega procesa. Glavni cilj raziskave je s pomočjo izbranih finančnih in nefinančnih indikatorjev raziskati, ali imajo ciljne družbe, kjer se stečaj ali finančno prestrukturirane nista pričela, v večini primerov višje agregirane vrednosti, kot tiste, nad katerimi se je pričel stečaj ali finančno prestrukturiranje. Tako smo s pomočjo izbranih indikatorjev prikazali enega izmed možnih načinov, kako ugotoviti, da bo posamezen MBO uspešen oz. neuspešen.
Rezultati: Ugotovili smo, da se slabši rezultati večinoma pojavljajo pri ciljnih družbah na področjih dobičkonosnosti, poslovanja, plačilne sposobnosti in likvidnosti, kadar gre za neuspešne MBO, kakor pa v primerih uspešnih MBO. Nadalje smo glede na izbrane indikatorje rezultate razdelili v štiri kvartale. Ugotovili smo, da je večina ciljnih družb, kjer so bili MBO neuspešni, uvrščena v slabši kvartal od večine ciljnih družb, kjer so bili MBO uspešni.
Zaključek: Glavni prispevek je v ugotovitvi, da se izbrani finančni in nefinančni kazalniki razlikujejo, kadar gre za uspešne in neuspešne MBO. To znanje bo pripomoglo k preprečevanju podobnih dogodkov v prihodnosti.
Ključne besede: managerski prevzemi; management; stečajni modeli; finančni in nefinančni kazalniki; analitični hierarhični proce
Pregled pomembnosti dejavnikov zadovoljstva za študente v visokem šolstvu
No full textBackground and purpose: Competition among higher education institutions is intensifying and such institutions are increasingly directing efforts towards improving their ranking. In this context, both high-quality programmes and student satisfaction have become major goals of universities. In our study, we tried to identify the importance of various factors influencing student satisfaction in higher education institutions.
Design/Methodology/Approach: A paper-and-pencil survey was carried out in the 2017/18 academic year at the University of Maribor in Slovenia. Students were verbally informed of the nature of the research and invited to freely participate. They were assured of anonymity. Mean values and standard deviations of the responses were calculated. Friedman test was conducted to assess which satisfaction factors were a priority for the students. Independent samples t-test was used to examine whether a significant difference exists between specific groups. The correlations between satisfaction factors and selected study variables (age, average grade and readiness to spread information) were tested using Pearson correlation coefficients.
Results: The study results revealed that the most important factors influencing student satisfaction were teaching staff, followed by administrative support, programme issues, physical environment, location of the institution, social life and support facilities. Significant differences between the genders were found for two satisfaction criteria, i.e. programme issues and administrative support, both being more important to women than men. We also found that the higher the level of the class, the lower was the importance of the satisfaction factors.
Conclusion: The results of this study indicate that higher education institutions need to focus efforts on improving the quality of teaching aspects so as to respond to the needs of their students, but also that they should not neglect non-teaching factors, especially regarding the physical environment. With improving these factors institutions can raise students’ satisfaction, gain on the reputation and impact future enrolment.
Keywords: student satisfaction; higher education; teaching staff; support facilities; programme issuesOzadje in namen: Konkurenca med visokošolskimi ustanovami postaja vedno večja. Ustanove si prizadevajo za izboljšanje položaja na trgu in čim višjo uvrstitev na lestvicah visokošolskih ustanov. V zasledovanju tega cilja so postali visokokakovostni programi in zadovoljstvo študentov glavna skrb univerz. V naši raziskavi smo poskušali ugotoviti, kakšno pomembnost pripisujejo študenti določenim dejavnikom zadovoljstva v visokem šolstvu.
Oblikovanje/metodologija/pristop: Podatke za raziskavo smo zbrali z anketnim vprašalnikom. Anketiranje je bilo izvedeno v študijskem letu 2017/18 na Univerzi v Mariboru v Sloveniji. Študenti so bili ustno obveščeni o naravi raziskave in povabljeni k prostovoljnemu sodelovanju. Anonimnost je bila zagotovljena. Izračunali smo povprečne vrednosti in standardne odklone odgovorov. Da bi ocenili, kateri dejavniki zadovoljstva so bili prednostni za študente, smo opravili Friedmanov test. Za ugotavljanje razlik med posameznimi skupinami smo uporabili t-test za primerjavo povprečij neodvisnih vzorcev. Korelacije med faktorji zadovoljstva in spremenljivkami, kot so: starost, povprečna ocena in pripravljenost za širjenje informacije o zadovoljstvu z ustanovo, smo testirali z uporabo Pearsonovega korelacijskega koeficienta.
Rezultati: Rezultati študije so pokazali, da so najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na zadovoljstvo študentov, učitelji, katerim sledi administrativna podpora, programi, fizično okolje, lokacija ustanove, družabno življenje in podporne funkcije. Ugotovljene so bile pomembne razlike med spoloma pri dveh dejavnikih zadovoljstva, in sicer pri programih in administrativni podpori, ki sta pomembnejša ženskam. Ugotovili smo tudi, da se pomembnost dejavnikov zadovoljstva niža z višjim letnikom.
Zaključek: Rezultati te študije kažejo, da se morajo visokošolske ustanove osredotočiti na izboljšanje kakovosti učiteljev in se s tem odzvati na potrebe svojih študentov. Poleg tega ne smejo zanemariti podpornih dejavnikov, kot so: knjižnica, dostop do interneta, prehrana in tudi urejenost fizičnega okolja ustanove. Z izboljšanjem teh dejavnikov lahko institucije povečajo zadovoljstvo študentov, pridobijo ugled in vplivajo na vpis v prihodnosti.
Ključne besede: zadovoljstvo študentov; visoko šolstvo; učitelji; podporni dejavniki; program
Organizacijska zasnova logistične platforme in njenih podvrst za logistično privlačnejše regije
No full textBackground and Purpose: Regional sustainable economic growth on logistics bases requires the coordinated development of infrastructure, information and communications technology, and proactive education of logistics specialists. The goal is reachable with regional logistics platforms (RLPs). This current research develops a theoretical model for RLPs, consisting of (1) basic constituents, (2) an implementation area, and (3) stakeholders’ and operational benefits.
Design/Methodology/Approach: We employed a balanced qualitative and quantitative approach using multiple case study and survey methods.
Results: Systematic case study research has identified 12 “most frequently” highlighted RLP constituents and 3 areas of implementation, which were further proven by a survey. RLP’s beginnings may be spontaneous until a critical mass of interested stakeholders emerges with a clear vision and start-up energy for a breakthrough. A theoretical model for RLPs is proposed.
Conclusion: The secret of a successfully developing a logistics region lies in its ability to develop a mechanism for the managing and coordinating a particular logistics system’s development and operation, an area that should be further researched. This study’s findings provide valuable insights into the many aspects of RLPs, which can be useful for regional authorities and business owners who are eager to stimulate regional economic growth.Ozadje in namen: Trajnostna gospodarska rast regije, ki temelji na logistiki, zahteva usklajen razvoj infrastrukture, informacijske in komunikacijske tehnologije ter proaktivno izobraževanje logističnih strokovnjakov. Cilj je dosegljiv z regionalnimi logističnimi platformami (RLP-ji), kot podvrstami logističnih platform. Pričujoča raziskava razvija teoretični model logistične platforme in njene podvrste RLP, ki ga sestavljajo (1) osnovni gradniki, (2) področje izvajanja in (3) koristi vključenih deležnikov ter operativne koristi.
Oblikovanje/metodologija/pristop: K raziskavi se je pristopilo na uravnotežen način, s kvalitativnim in s kvantitativnim pristopom. Preučili smo več primerov dobre prakse in izvedlo se je anketiranje.
Rezultati: Sistematično preučevanje primerov dobre prakse je identificiralo 12 “zelo pogosto” izpostavljenih gradnikov logistične platforme in tri področja implementacije, kar je bilo dodatno potrjeno še z anketiranjem. Razvoj RLP, kot podvrste logistične platforme, se začne spontano z oblikovanjem skupine zainteresiranih deležnikov, ki imajo jasno vizijo in zagonsko energijo za preboj. Prispevek predlaga teoretični model RLP.
Zaključek: Skrivnost razvoja uspešne logistične regije je v njeni sposobnosti razvoja mehanizma upravljanja in koordinacije usmerjenega razvoja in delovanja regionalnega logističnega sistema. Raziskava daje bogat vpogled v mnoge vidike logistične platforme in RLP, kar je koristno za regionalne organe in poslovne subjekte, ki želijo stimulirati regionalno ekonomsko rast
Reševanje podjetij v poslovni krizi: Agilni krizni projektni management
No full textIntroduction and purpose: In practice, the existing models of tackling companies’ crises are still lacking effectiveness and efficiency. The agile crisis project management model (ACPM) is based on the crisis project management doctrines, which we upgraded with the principles and methodologies of agile project management. It was developed for the resolution of such crises.
Methods: Relying on scientific knowledge and in accordance with the defined research problem, we decided to use the qualitative research methods while using a method of highly structured interviews for data collection. A comparative case studies method was used for the comparative comparison of effectiveness and efficiency among the sample companies, which were divided into groups A and B. Companies in group A used the non-project approach, the traditional project, and/or the hybrid non-project–traditional project approach (CM approach) in implementing the planned measures and activities in the restructuring process and/or renovation; companies in group B used the agile project and/or the hybrid agile project–traditional project approach (ACPM approach).
Results: The studied companies facing crises used various implementation approaches for the planned measures and activities within the framework of the crisis solution. The companies using the ACPM approach (group B) completed their restructuring and/or renewal process more quickly and were more effective and efficient after the crisis than during the pre-crisis period. At the same time, their net sales growth was also higher than the growth of companies using the CM approach (group A).
Conclusion: The article demonstrates the results of the research, which studied the effectiveness and efficiency of resolving the sample companies’ crises. In accordance with the research results, we conclude that supplementing the crisis project management with an agile project approach when resolving company crises positively affects the efficiency and effectiveness of companies after the crisis.
Keywords: company crisis; crisis management; project management; agile project managementUvod in namen: Obstoječi modeli razreševanja poslovnih kriz podjetij so v praksi še vedno premalo uspešni in učinkoviti. Model agilnega kriznega projektnega managementa (AKPM) temelji na doktrinah kriznega projektnega managementa, ki smo ga nadgradili z načeli in metodologijami agilnega projektnega managementa. Razvit je bil za namene razreševanja poslovnih kriz podjetij.
Metode: Temelječ na strokovnih spoznanjih in skladno z opredeljenim raziskovalnim problemom smo se odločili za uporabo kvalitativnih raziskovalnih metod in za zbiranje podatkov uporabili metodo visoko strukturiranega intervjuja. Za potrebe komparativne primerjave uspešnosti in učinkovitosti vzorčnih podjetij smo uporabili metodo primerjalne študije primerov in podjetja razdelili v skupini A in B. Podjetja skupine A so pri izvedbi načrtovanih ukrepov in aktivnosti v procesu prestrukturiranja in/ali prenove uporabila neprojektni pristop, tradicionalno projektni in/ali hibridni neprojektni-tradicionalno projektni pristop (KM pristop), podjetja skupine B pa so uporabila agilno projektni in/ali hibridni agilno projektni-tradicionalno projektni pristop (AKPM pristop).
Rezultati: Proučevana podjetja so pri razreševanju poslovne krize podjetja pri izvedbi načrtovanih ukrepov in aktivnosti uporabila različne izvedbene pristope. Podjetja, ki so pri razreševanju poslovne krize uporabila AKPM pristop (podjetja skupine B), so hitreje zaključila s procesom prestrukturiranja in/ali prenove podjetja in bila po zaključku poslovne krize v primerjavi s predkriznim obdobjem uspešnejša in učinkovitejša. Obenem so imela tudi večjo rast čistih prihodkov od prodaje kot podjetja, ki so pri tem uporabila KM pristop (podjetja iz skupine A).
Zaključek: V prispevku so prikazani rezultati raziskave, v kateri smo proučevali uspešnost in učinkovitost procesa razreševanja poslovnih kriz vzorčnih podjetij. Skladno z rezultati raziskave sklepamo, da dopolnitev modela kriznega projektnega managementa z agilnim projektnim pristopom pri razreševanju poslovnih kriz podjetij pozitivno vpliva na uspešnost in učinkovitost podjetij po zaključku njihove poslovne krize.
Ključne besede: poslovna kriza, krizni management, projektni management, agilni projektni managemen
Redno in začasno zaposleni v projektno organiziranem delu posvečajo različno pozornost predpogojem za učenje
No full textBackground and purpose: The purpose is to investigate whether regular and temporary staff differ in their perceptions of preconditions for learning and if there are some qualitative aspects that can be considered particularly significant in these differences.
Design/Methodology/Approach: The approach consists of a case study based on both quantitative and qualitative data collected via an online questionnaire and individual interviews.
Results: The paper question the understanding of the organization as a singular and more or less cohesive unit. On an organizational level, the project owner who hires staff does not care for competence transfer between regulars and temps, or between different groups of staff. At the individual level, temps are more focused on their specific task compared to regulars. Regulars’ seems to safeguarding a community or an organizational perspective, while temps are looking for their own good.
Conclusions: There is a risk that one social unit differs, in attention payed to preconditions for learning, from another, when an organization use temporary staff. Therefore, the scientific value of this paper is that using temps may result in or be a consequence of a fragmented organization. The findings show no competence transfer in projects with both temps and regulars, and the project owner takes no active responsibility for human resource planning in terms of competence transfer between different groups of staff. The implications underline that long-term efficiency and rationality in an organization does not always have priority over organizational affiliation even with the hiring of expertise. When this happens, it may lead to a fragmented personnel group that is divided in thinkers/organizers and, performers/doers. When this happens, important practical skills fall outside of the organization, which in a metaphorical sense means that the hand is separated from the brain. Therefore, organizations with temporary staff need to plan for how to enable competence transfer between temporary and regular staff.
Keywords: competence transfer; inter-organization; project organization; temporary workOzadje in namen: Namen naše študije je raziskati, ali se redno in začasno osebje razlikuje po dojemanju predpogojev za učenje in ali obstajajo kvalitativni vidiki, ki se pri teh razlikah lahko štejejo za posebej pomembne.
Zasnova / metodologija / pristop: Pristop je študija primera, ki temelji na kvantitativnih in kvalitativnih podatkih, zbranih prek spletnega vprašalnika in posamičnih intervjujev.
Rezultati: Prispevek postavlja pod vprašaj razumevanje organizacije kot edine in bolj ali manj povezane enote. Na organizacijski ravni lastnik projekta, ki zaposluje osebje, ne skrbi za prenos pristojnosti med redno in začasno zaposlenimi ali med različnimi skupinami zaposlenih. Na individualni ravni so začasno zaposleni bolj osredotočeni na svojo specifično nalogo kot redno zaposleni. Zdi se, da redno zaposleni ščitijo neko skupnost ali organizacijsko perspektivo, medtem ko začasno zaposleni iščejo svoje dobro.
Zaključek: Kadar organizacija uporablja začasno zaposleno osebje, obstaja tveganje, da se ena socialna enota glede pozornosti, namenjeni predpogojem za učenje, razlikuje od druge. Zato je znanstvena vrednost tega prispevka ugotovitev, da lahko angažiranje začasno zaposlenih povzroči razdrobljeno organizacijo ali je posledica razdrobljene organizacije. Ugotovitve kažejo, da pri projektih z redno in začasno zaposlenimi ni prenosa kompetenc med redno in začasno zaposlenimi, lastnik projekta pa ne prevzema nobene odgovornosti za načrtovanje človeških virov v smislu prenosa kompetenc med različnimi skupinami zaposlenih. Posledično dolgoročna učinkovitost in racionalnost v organizaciji nimata vedno prednosti pred organizacijsko pripadnostjo, tudi pri najemanju strokovnega znanja. Ko se to zgodi, lahko povzroči razdrobljeno kadrovsko skupino, ki je razdeljena na mislece / organizatorje in delavce / izvajalce. Ko se to zgodi, pomembne praktične spretnosti ostajajo zunaj organizacije, kar v metaforičnem smislu pomeni, da je roka ločena od možganov. Zato morajo organizacije z začasnim osebjem načrtovati, kako omogočiti prenos kompetenc med začasno in redno zaposlenim osebjem.
Ključne besede: prenos kompetenc; med-organizacija; organizacija projekta; začasno del