1,721,001 research outputs found
Folkloristika in literarna veda ali Esej o ločitvi
Članek kaže razlike med folkloristiko in literarno vedo v preučevanju ljudskega slovstva in se ustavlja predvsem ob najbolj kritičnih vprašanjih, kot so: estetski pogled na folkloro, neupoštevanje njegove funkcionalnosti in življenjskega konteksta, sinkretičnosti in specifične poetike. Čeprav se zdi, da sta folkloristika in literarna zgodovina še danes sestrski vedi, pa avtor ugotavlja, da sta se že zdavnaj ločili in danes obstajata kot samostojni znanstveni vedi z lastno teorijo in metodologijo.
***
The paper examines the difference between folkloristics and literary science and their relation toward oral (folk) literature. One of the most critical issues is that literary science emphasizes the aesthetic view of folklore, disregarding its function, life context, syncretism, and its distinct poetics. Even though it seems that folkloristics and literary history are still sisterly disciplines the author is of the opinion that they had separated long ago. They have become two independent scientific disciplines, each with its own theory and methodology
Štrekljeva zbirka ljudskih pesmi ob prelomu stoletja
The author presents the most significant work of the Slovene folklorist and Slavist Karl Štrekelj, the book Slovenske narodni pesni 1-4 (1895-1923). He also discloses historical and social background which influenced the publication of teh collection. Štrekelj's significant views, particularly hist stand towards the folk culture, are introduced, and his work appraised.The author revises some earlier evaluations of Štrekelj's opus, made by Štrekelj's contemporaries and followers. By pointing to the both deficiencies and still valid aspects of Štrekelj's work, the author qualifies his contribution as exceptional for Slovenian folkloristics. He emphaisises however, the necessity of historical approach since by using contemporary criteria Štrekelj's work would be misprized.Avtor v svojem delu predstavlja najpomembnejše delo slovenskega slavista in folklorista Karla Štreklja, knjigo Slovenske narodne pesmi 1-4. Ob zbirki razgrinja zgodovinsko in družbeno ozadje, ki je vplivalo na zasnovo in izdajo zbirke, hkrati pa avtor predstavlja Štrekljev znanstveni nazor in njegov pogled na ljudsko kulturo in oceni Štrekljevo delo. Avtor revidira nekatere ocene Štrekljevih sodobnikov in nadaljevalcev njegovega dela. Ob opozarjanju na pomanjkljivosti in prispevek dobre srani Štrekljevega dela pa prikaže Štrekljev izjemni slovenskii folkloristiki, hkrati pa poudarja nujnost zgodovinskega pogleda, saj bi le z današnjimi merili krivično ovrednotili Štrekljevo ime
Etnos med etnologijo in filozofijo
Autor se zadržava na nekim idejama Federika Bartha o etnosu što ih je izložila Olga Supek u svojem referatu, ali iznosi i vlastita razmišljanja, nadahnuta slovenskim pjesnikom i filozofom Edvardom Kocbekom. Izlaže Kocbekovo stanovište o malim zajednicama (etnos) te ukazuje na zadaće etnologije u proučavanju etnosa kako ga je on shvaćao. Autor odbacuje suvremene antropološke, sociološke i etnološke teorije koje bit etničkih problema svode samo na uvjerljive društveno-ekonomske uzroke ili čak na marksističku klasnu borbu. Na osnovi Kocbekovih filozofskih razmišljanja i vlastite terenske prakse upozorava na skup tradicionalnih pravila utemeljenih u zajednicama koje na psihološkoj razini funkcioniraju kao kolektivni aksiomi kojih se pojedinci »nesvjesno« drže. Također raspravlja o etničkim simbolima, identifikatorima i »neuhvatljivim« stvarima u ljudskoj kulturi koje znanosti nisu zanimljive jer se do njih ne može doprijeti empirijskim znanstvenim aparatom. Na kraju članka iznova upozorava na primjenjivost etnoloških spoznaja koje bi jugoslavenskim političarima mogle poslužiti u analizi etničkih i nacionalnih sukoba u Jugoslaviji, osobito na Kosovu. Autor tvrdi da se politika dosad temeljila isključivo na ideologiji pa zbog toga nije mogla uspješno rješavati etničke i nacionalne sukobe u Jugoslaviji.The author examines some of Federik Barth's ideas as presented by Olga Supek, although he also gives some of his own thoughts – inspired by the Slovene poet and philosopher Edvard Kocbek. He presents Kocbek's view on small communities (ethne) and indicates the tasks of ethnology in studying ethnos as Kocbek understood it. The author refutes contemporary anthropological, sociological and ethnological theories which reduce the essence of ethnic questions merely to socio-economic causes, or even to the Marxist class struggle. On the basis of Kocbek's philosophical thoughts and his own field experience, he notes that communities have a set of tradition-derived rules which function as collective axioms on the psychological level and to which individuals as well “unconsciously” adhere. The author also discusses ethnic symbols, identity-markers, and “intangible” elements in human culture that are not interesting to science since it cannot reach them by using an empirical apparatus. At the end of the paper the author once more notes the applicability of ethnological findings, which Yugoslav politicians could make use of in analysing certain ethnic and national controversies, especially those in Kosovo. He claims that policies have so far been based only on ideology, and that the have therefore not been able to resolve ethnic and national conflicts in Yugoslavia.Avtor se ustavlja ob nekaterih Barthovih razmišljanjih o etnosu, ki jih je predstavila dr. Olga Supek v svojem referatu, vendar pa avtor niza svoja razmišljanja, ki jih opira na slovenskega pesnika in filozofa Edvarda Kocbeka. Predstavi njegovo pojimovanje manjših občestev (etnosa) in opozori na naloge, ki jih ima etnologija pri preučevanju etnosa, tako kot ga pojmuje Kocbek. Avtor zavrača tiste sodobne antropološke, sociološke in etnološke teorije, ki bistvo etničnih problemov reducirajo zgolj na oprijemljive družbeno-ekonomske vzroke ali celo na marksistični razredni boj. Iz Kocbekove filozofske misli in iz lastne terenske prakse avtor opozarja na skupek v kolektivu utemeljenih tradicionalnih pravil, ki na psihološki ravni učinkujejo kot kolektivni aksiomi, katerih se »nezavedno« držijo tudi posamezniki. Avtor spregovori še o etničnih simbolih in identifikatorjih in o »neprijemljivih« stvareh v ljudski kulturii, ki so za znanost ne zazanimive, ker do njih ne more priti z empiričnim znanstvenim aparatom.
Ob koncu pa avtor opozori še na aplikativnost etnoloških spoznanj, ki bi jugoslovanski politiki lahko služila kot analiza nekaterih etničnih in nacionalnih sporov v Jugoslaviji, še zlasti na Kosovu. Avtor ugotavlja, da se je do sedaj politika opirala le na ideologijo, zato ni mogla uspešno reševati etničkih in nacionalnih nasprotij v Jugoslaviji
65 let Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU (1934–1999)
The Institute of Ethnomusicology became a working unit of the SAZU in 1972, but began its work as early as 1934, making it the oldest institute of the ZRC SAZU. At the same time, it is one of the oldest institutes of its kind in the Balkans and one of the oldest in Europe. Its work, innovations, initiatives and scientific discoveries have earned it an excellent international reputation. This brochure is intended to provide a cross-section of the Institute's 65 years of research into Slovenian folklore. It describes the founding of the Institute, its development and the work of the individual departments. It also presents the Institute's staff, their work and a selected bibliography.Glasbenonarodopisni inštitut je šele leta 1972 postal delovna enota SAZU, vendar je s svojim delom pričel že leta 1934 in je tako najstarejši inštitut na ZRC SAZU. Hkrati sodi med najstarejše tovrstne inštitute na Balkanu in med starejše v Evropi. Njegovo delo, inovacije, pobude in znanstvena odkritja so mu dala čvrsto mednarodno veljavo. Knjižica skuša dati prerez skozi 65-letno prizadevanje inštituta v raziskovanju slovenske folklore. Opisuje ustanovitev inštituta, njegov razvoj in delo po posameznih oddelkih. Predstavljeni so tudi sodelavci inštituta, njihovo delo in izbrana bibliografija
Šolske pesmarice kot možni vir za ljudske pesmi
Razprava obravnava vprašanje, koliko in s čim je šola z glasbenim poukom in pesmaricami v 19. in v prvi polovici 20. stoletja vplivala na ljudske pevske sporede in kateri pesniki in verzifikatorji so se najbolj priljubili ljudskim pevcem. Obravnava črpa iz starejših in današnjih ljudsko-pevskih repertoarjev, ki vsebujejo tudi t. i. umetne pesmi, in tem išče vire v šolskih in v cerkvenih pesmaricah.
***
The article addresses the question how, and to what degree, school with its musical lessons and songbooks affected folk singing repertories, and which poets and versifiers became popular among folk singers. Looking for sources in school and church songbooks, the article focuses on older as well as contemporary folk song repertories that also contain the so-called art poems
65 let Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU (1934–1999)
The Institute of Ethnomusicology became a working unit of the SAZU in 1972, but began its work as early as 1934, making it the oldest institute of the ZRC SAZU. At the same time, it is one of the oldest institutes of its kind in the Balkans and one of the oldest in Europe. Its work, innovations, initiatives and scientific discoveries have earned it an excellent international reputation. This brochure is intended to provide a cross-section of the Institute's 65 years of research into Slovenian folklore. It describes the founding of the Institute, its development and the work of the individual departments. It also presents the Institute's staff, their work and a selected bibliography.Glasbenonarodopisni inštitut je šele leta 1972 postal delovna enota SAZU, vendar je s svojim delom pričel že leta 1934 in je tako najstarejši inštitut na ZRC SAZU. Hkrati sodi med najstarejše tovrstne inštitute na Balkanu in med starejše v Evropi. Njegovo delo, inovacije, pobude in znanstvena odkritja so mu dala čvrsto mednarodno veljavo. Knjižica skuša dati prerez skozi 65-letno prizadevanje inštituta v raziskovanju slovenske folklore. Opisuje ustanovitev inštituta, njegov razvoj in delo po posameznih oddelkih. Predstavljeni so tudi sodelavci inštituta, njihovo delo in izbrana bibliografija
Uskoška pesemska dediščina Bele krajine
Knjiga predstavlja ljudsko pesemsko dediščino potomcev belokranjskih uskokov od 17. stoletja do danes. Avtor objavljene pesmi umešča v njihov življenjski kontekst, zato uvodoma posega tudi v zgodovino uskoških preseljevanj, nato pa predstavi jezikovno in versko podobo belokranjskih uskokov. Osrednji del knjige je posvečen obravnavi zbranega pesemskega gradiva, ki ga komentira s folklorističnega, etnološkega in literarnoteoretskega vidika, te komentarje pa spremljajo še primerjalno jezikovne, stilistične, verzološke in glasbene analize. Avtor nam lepo približa miselni in čustveni svet t. i. dinarske kulture, ki je na Slovenskih tleh živel in preživel do današnjih dni obenem pa odpira tudi nekatere probleme multikulturnosti in poskuša pokazati, kako se je to sobivanje zrcalilo v njeni dolgi tradiciji.
 
- …
