1,721,119 research outputs found
Stanonik Marija, Teoretični oris slovstvene folklore [les Contours théoriques du folklore verbal]
No full textBernard Antonia. Stanonik Marija, Teoretični oris slovstvene folklore [les Contours théoriques du folklore verbal]. In: Revue des études slaves, tome 75, fascicule 3-4, 2004. pp. 623-625
Stanonik Marija, Teoretični oris slovstvene folklore [les Contours théoriques du folklore verbal]
No full textBernard Antonia. Stanonik Marija, Teoretični oris slovstvene folklore [les Contours théoriques du folklore verbal]. In: Revue des études slaves, tome 75, fascicule 3-4, 2004. pp. 623-625
PROVERBS AND SAYINGS IN PROSE OF JANEZ TRDINA
Get PDFDiplomska naloga predstavlja bogato zbirko pregovorov, ki jih je v času svojega literarnega ustvarjanja zbral in zapisal Janez Trdina. Predstavljeni so temeljni pojmi slovstvene folkloristike, kratek opis avtorjevega življenja in dela ter podrobnejši pregled zbiranja pregovorov na Slovenskem. Delo zajema opredelitev folklornih obrazcev s poudarkom na pregovorih, kratek pregled zgodovine zbiranja le-teh ter tematsko klasifikacijo izpisanih pregovorov iz pisateljevih Zbranih del in rokopisnih zapiskov v knjižni obliki, Podob prednikov.The thesis discusses the rich collection of proverbs, collected and recorded by Janez Trdina. The thesis presents the basic concepts of literary folklore, a short description of the author\u27s life and the detailed overview of proverb collecting on the Slovenian ground. The work includes the definition of the folklore forms with an emphasis on the proverbs, a short historic overview of collecting them and the thematic classification of the selected proverbs taken out of the author\u27s Collected Works and his manuscripts in a literary form, The Ancestral Images
In Memoriam: Kajetan Gantar (1930–2022)
Get PDFThe author describes the work of the deceased Slovenian literary historian, classical philologist, translator and editor Kajetan Gantar and highlights his importance
Kajetan Gantar (1930–2022)
Get PDFThe author describes the work of the deceased Slovenian literary historian, classical philologist, translator and editor Kajetan Gantar and highlights his importance.Avtorica opiše delo pokojnega slovenskega literarnega zgodovinarja, klasičnega filologa, prevajalca in urednika Kajetana Gantarja ter izpostavi njegov pomen
Epitaphs in deanery of Ribnica
Get PDFNamen diplomske naloge je popisati nagrobne napise v ribniški dekaniji in s tem ohraniti delček kulturne dediščine naših prednikov. Popis je bil izveden v petih občinah: Dobrepolje, Loški Potok, Ribnica, Sodražica in Velike Lašče, kjer je štiriindvajset pokopališč. Na teh pokopališčih je skupno 5238 grobov, od katerih jih ima epitaf samo 1453.
Predstavljeno je delo kamnosekov in njihova opažanja glede nagrobnih napisov.
Posebej so obravnavani nagrobni napisi otrokom in mladostnikom in moje ugotovitve glede le-teh v primerjavi s podatki, navedenimi v strokovni literaturi.
Opisani so slovenski pravopisi in predstavljene najpogostejše napake pri rabi ločil.The aim of this project was to document the epitaphs in the deanery of Ribnica, thus preserving a piece of cultural heritage created by our ancestors. The inscriptions were recorded in five different municipalities: Dobrepolje, Loški Potok, Ribnica, Sodražica and Velike Lašče, where 24 graveyards were found in total. Taking all the cemeteries into account, there were 5238 graves, from which only 1453 contained tombstone inscriptions. Also presented in this study is the work of gravestone carvers and their observations regarding the epitaphs. A special emphasis was placed on the tombstone inscriptions dedicated to children and youth. My observations regarding these epitaphs were compared to the observations found in the published literature. There are described the Slovenian orthography and presented the most common mistakes in the use of punctuation marks
EDUCATIONAL LITERARY PROSE CREATIVITY OF ANTON MARTIN SLOMŠEK
Get PDFAnton Martin Slomšek (1800, Ponikva — 1862, Maribor) je deloval na številnih in raznovrstnih področjih, med drugim tudi na slovstvenem. Diplomsko delo prinaša strnjen pregled njegovega vzgojnokulturnega in narodotvornega dela s posebnim poudarkom na slovstvenem snovanju. Razmišljanju o Slomškovem stališču do materinščine in jezikovnih nazorih sledi ocena domače literarne vede o pomenu in vrednosti njegovega slovstva. Izvirni del diplomske naloge predstavlja obsežnejše poglavje o Slomškovem proznem poučnoslovstvenem opusu. Žanrsko opredelitev in razmišljanje o slovstvenih zgledih nadgradi tematološka analiza izbranega gradiva in opazovanje izstopajočih posebnosti. Slomškova poučnoslovstvena proza tematizira božje in cerkvene zapovedi, krščansko razumevanje in vrednotenje nekaterih življenjskih pojavov (na primer trpljenja), nadalje pomen dobrodelnosti in vzporedno s tem pravično kazen za hudodelce, pa različne zgodovinske bitke in boje, preganjanje kristjanov in misijonarjev, življenje raznih stanov in poklicev ter končno smrt in onstranstvo. Dogajalni prostor je razpet med tujim in domačim, dogajalni čas med zgodovinskim in sodobnim. Najpogostejši so živalski in rastlinski motivi, svetopisemski (med njimi zlasti motivi dekaloga), zgodovinski, motivi poklicev in stanov, še posebej pa motivi otroka, šolarja, mladeniča in popotnika. Folklornih motivov je manj. Zaključni del diplomskega dela naglaša vzgojno naravnanost Slomškovih del, ki jih označujemo kot tendenčna (v domala vseh besedilih ideja izstopi v obliki izrazite refleksije, nauka ali doktrine), ter njegov vpliv na razvoj slovenske pripovedne proze.Zusammenfassung
Anton Martin Slomšek (1800, Ponikva – 1862, Maribor) wirkte auf zahlreichen und vielfachen Gebieten, unter anderen auch auf literarischen. Die Diplomarbeit trägt eine geschlossene Übersicht seiner erziehungskulturellen und volksbildenden Arbeit hervor und verleiht besonderen Nachdruck dem literarischen Schaffen. Den Überlegungen über das Verhältnis von Slomšek zur Muttersprache und seinen sprachlichen Ansichten, folgt die Bewertung der heimatlichen Literaturwissenschaften über die Bedeutung und Wert seiner Literatur. Der Originalteil der Diplomarbeit stellt das umfangreiche Kapitel über das prosaisch lehrhaftliterarische Opus von Slomšek dar. Der genrehaften Bestimmung und Überlegung über die literarischen Vorbilder folgt die thematologische Analyse der gewählten Materiale und Beobachtungen austretender Besonderheiten. Die lehrhaftliterarische Prosa von Slomšek thematisiert die Gottes- und Kirchengebote, Christenverständnis und Schätzung einiger Lebenserscheinungen (zum Beispiel Weh und Leid), des weiteren die Bedeutung der Wohltätigkeit und parallel dazu die gerechte Strafe für Verbrecher, verschiedene historische Schlachten und Kämpfe, Christen- und Missionärverfolgung, das Leben verschiedener Stände und Berufe und schließlich Tod und Jenseits. Ort des Geschehens ist zwischen dem fremden und heimatlichen, Zeit des Geschehens zwischen dem historischen und gegenwärtigen ausgespannt. Am häufigsten sind die Tier-und Pflanzenmotive, historische, biblische (unter ihnen insbesondere Motive des Dekaloges), Märchenmotive, Motive verschiedener Berufe und Ständer, insbesondere Kinder-, Schüler-, Jüngling- und Wanderermotive. Folkloremotive gibt es weniger. Im Schlußteil der Diplomarbeit wird die Erziehungsausrichtung Slomšeks Werke hervorgehoben, die wir als tendenziös bezeichnen, da nahezu in allen Texten die Idee in Form von ausgeprägter Reflexion, Lehre und Doktrin, und sein Einfluß auf die Entwicklung der slowenischen Erzählprosa hervorragt
PROVERBS AND SAYINGS BY ANTON MARTIN SLOMŠEK
Get PDFDiplomska naloga zajema življenje, kulturno udejstvovanje, pregovore in reke Antona Martina Slomška ter mnenja literarnih zgodovinarjev o njegovi osebnosti in delu. Delo vsebuje zraven naštetega še Slomškov portret, kot se kaže v pregovorih s psihološkega stališča. Pregovori, kot ljudska modrost, so klasificirani po opisanih desetih Božjih zapovedih – dekalogu. Zanimala me je predvsem povezanost pregovorov z dekalogom, ki je bil Slomškova rdeča nit skozi življenje, in njihova praktična vloga v vsakdanjem življenju.The thesis provides an insight into the life and cultural activities of Anton Martin Slomšek and his proverbs and sayings. In addition, his personality and work are presented from the standpoint of some literary historians. A selection of his proverbs draws his portrait from a psychological aspect. Being perceived as folk wisdom, proverbs are classified according to the Ten Commandments – the Decalogue. I focused primarily on the connection between the proverbs and the Decalogue–which was his central thread throughout his life–and their practical role in everyday life
Literary folklore (in Laško and it\u27s vicinity) in Slovene classes in grade 8 of primary school
Get PDFDiplomska naloga z naslovom Slovstvena folklora (iz Laškega z okolico) pri pouku slovenščine v 8. razredu osnovne šole je nastala na osnovi zbranega, zapisanega, urejenega skladno z žanrskim sistemom dr. Marije Stanonik ter motivno analiziranega gradiva v Laškem z okolico. Zbrano gradivo je razporejeno na tisto, ki je po značilnostih uvrščeno med slovstveno folkloro, in gradivo, ob katerem govorimo o literarjenju. Obravnavano je z vidika teksture in konteksta. Z diplomsko nalogo je predstavljeno, da z zbiranjem folklornega gradiva na lokalni ravni ohranjamo bogastvo slovenske slovstvene dediščine, ki pomaga krepiti zavest o narodni pripadnosti. Občutek za ohranjanje in prenašanje slovstvene folklore je potrebno privzgojiti tudi pri naših učencih. Pridobljene izkušnje s tega področja lahko v obliki projektnega dela praktično uporabimo v razredu in tako krepimo ter spodbujamo naklonjenost do lastnega naroda, jezika, zgodovine in kulturne dediščine. Na koncu so podane korelacijske možnosti za spoznavanje slovstvene folklore v osnovni šoli in priporočila za druge oblike projektnega dela, kot je delo z nadarjenimi učenci.The present diploma thesis titled Literary Folklore (In Laško and Its Vicinity) in Slovene Classes in Grade 8 of Primary school has been formed on the basis of the collected, written, and analysed folklore material of Laško and its vicinity. The gathered material has been grouped according to the classification of genre made by Marija Stanonik, PhD. and motivational analizing material in Laško and its vicinity. The gathered material has been grouped between literary folklore and written down of literary folklore by using literariness. Matherial is then analysed from the aspect of texture and context. The thesis tries to show, that by collecting the folklore material the local communities can contribute in preserving the slovene literary legacy and thus enhance the feeling of national awareness. It also discusses the need of introducing the notion of literary folklore to primary school students, suggesting project work as a mode of dealing with the subject in practice, by which one would develop a positive attitude towards one\u27s nation, language, history and culture. The last part of the thesis presents various means of teaching literary folklore in primary school as well as other forms of project work, for instance working with talented students
EPITAPHS IN THE SLOVENJ GRADEC AND MISLINJA COMMUNES: EPITAPHS AS A POSSIBLE THERAPEUTIC INSTRUMENT IN THE PROCESS OF MOURNING
Get PDFSmrt je neizogibno življenjsko dejstvo. Nekoč so ljudje umirali doma, bolezen in umiranje sta bila sprejeta kot naravna, zato je bilo v ljudeh neprimerno manj strahu in več zdravega sprejemanja izgube, ki jo povzroči smrt, kakor danes. Sodobna družba pa se s smrtjo nerada ukvarja. Vsak dan jo sicer množično prikazuje v medijih, a praviloma na tak način, da se naslovnika namesto žalosti dotakne kvečjemu vtis senzacionalnega. Nekdaj tako žive medgeneracijske solidarnosti družine, ki je lahko bila bistvena opora tudi žalujočim in v zavetju katere se je lahko odvijal ter največkrat tudi uspešno končal proces žalovanja, so danes deležni le še redki, zato je treba iskati nove možnosti pomoči žalujočim ob njihovih stiskah.
Ob sleherni osebni izgubi se ljudje soočimo z žalostjo. Ko doživimo osebno izgubo, se v nas sproži naravna reakcija: žalovanje. V strokovnih besedilih, ki z raznih vidikov osvetljujejo proces žalovanja, se kot rdeča nit vedno znova pojavlja potreba po izražanju čutenj. Temeljnega pomena za zdravo žalovanje je, da si dovolimo čutiti — da bolečine ne blažimo z zdravili ali bežanjem pred njo, temveč si jo dovolimo zaznati in izraziti svoje doživljanje, pa kakršno koli že je. Pri izražanju naših najglobljih čutenj pa ima posebno moč in vrednost (za)pisana beseda. Prav s tega vidika bi lahko nagrobni napisi marsikaj prispevali k procesu predelovanja izgube kot dejavnik, ki pomaga izražati žalost in daje svojevrstno možnost za slovo od umrlega.
Na temeljno vprašanje mojega diplomskega dela, ki je bilo, ali bi lahko imeli nagrobni napisi tudi terapevtsko vrednost v procesu žalovanja, je analiza 1279 napisov, zbranih v občinah Slovenj Gradec in Mislinja, dala nedvoumen odgovor: da.Death is an inevitable life\u27s fact. In times past people were dying at homeillness and dying were accepted as natural, therefore, there was less fear in people and healthier accepting of loss, which is caused by death, as nowadays. Modern society does not have a will to occupy itself with death. It shows it in mass media every day. However, it is shown as a sensational notion instead of grief and it touches the recipient as an impression of shock. Once so alive intergenerational solidarity of family, which could be an essential support to mourners and where in shelter they could unwind and most of the times successfully finish the process of mourning, today, however, only a few has partaken in. Therefore, new possibilities of helping the mourners have to be found at their straits.
Every personal loss causes grief and people have to face it. When we live through a personal loss there is a natural reaction released in us – it is mourning. As a red thread in expert texts, which enlighten the process of grieving from different points of view, a need to express emotions has always appeared. The fundamental meaning for healthy grieving is that we allow ourselves to feel – that we do not soothe our pain with medicine or run in front of it but we let us feel it and express our experiencing it no matter what. When expressing our deepest emotions a special power and value go to the written word. Epitaphs on tombstones could contribute to the process of working through the loss as a factor which helps expressing grief and gives a special possibility for farewell from the deceased.
The fundamental question of my diploma thesis has been if the tombstone epitaphs could have a therapeutic value in the process of mourning. The analyses of 1,279 epitaphs, gathered in the municipalities Slovenj Gradec and Mislinja, has given an unambiguous answer: yes
- …
