1,720,968 research outputs found
Paremiološki optimum
Full text linkThe work presents the set of the 300 most well-known and most frequent proverbs, sayings and similar paremiological units in modern Slovene, its theoretical and methodological basis and also how it can be used in different phraseological and phraseographical tasks. The concept of the paremiological optimum was developed by Ďurčo and it combines the concept of the Permjakov’s paremiological minimum of the most well-known units with corpus-based and frequency-oriented analyses. 316 Slovene speakers were included in the sociolinguistic test and the top list of the 300 most well-known out of 918 units presented to them was additionally arranged according to their frequency in the FidaPLUS language corpus. Author presents different search procedures which he used in the language corpora. The paremiological optimum is modernized according to the most frequent form of each unit in the Gigafida language corpus. The comparative research of the Slovak and Slovene paremiology based on the paremiological optimum is presented in details. Author also describes how the data he gained can be used in the lexicography.Monografija se ukvarja s paremiologijo – delom stavčne frazeologije z žanrskimi značilnostmi pregovorov, rekov, velerizmov in sorodnih paremioloških enot. Predstavlja s sociolingvistično in korpusno raziskavo zamejeno jedro slovenskih paremioloških enot oziroma paremij. Paremiološki minimum – seznam tristotih najbolj poznanih paremioloških enot – je bil do sedaj določen že v vrsti jezikov, vrzel v slovenski frazeologiji delo ne le zapolnjuje, temveč gre še korak dlje. Avtor je paremiološki minimum po slovaškem vzoru s podatki o pogostnosti enot v jezikovnem korpusu nadgradil v paremiološki optimum. V delu sta podrobno predstavljeni sociolingvistična spletna raziskava poznanosti 918 paremioloških enot, izpisanih iz dveh slovarjev ter korpusna raziskava pogostnosti 300 najbolj poznanih izmed njih. Delo prinaša še medjezikovno primerjavo slovenskega in slovaškega paremiološkega optimuma. Predstavljene so tudi oporne točke za nadaljnje raziskave zaledja paremiološkega minimuma ter optimuma, npr. najbolj poznani slovenski antipregovori, ki jim je bilo v slovenskih raziskavah do sedaj posvečeno malo pozornosti. Nazorno je prikazana tudi uporabnost opravljenih raziskav za slovaropisje
Enote slovenskega paremiološkega minimuma v govornem korpusu GOS
Full text linkPrispevek predstavlja prvi poskus raziskave slovenske paremiolo gije v korpusu govorjene slovenščine GOS, ki obsega 120 ur posnetega govora. S korpusn o raziskavo, v katero smo vključili 300 najbolj poznanih paremioloških enot iz slovensk ega paremiološkega minimu - ma, smo našli 37 enot. Opisujemo razpon variant, prenovitev i n transformacij pregovorov ter prikazujemo primere njihove neprototipne rabe. Po analizi uvajalnih sredstev pregovorov pokažemo, kako ta sredstva lahko uporabimo za odkrivanje no vega frazeološkega gradiva v korpusih. Analiziramo tudi zastopanost enot v različnih tip ih diskurzov in razmišljamo o mestu paremiologije med preostalimi stavčnimi frazemi
Analiza rabe paremioloških uvajalnih sredstev v parlamentarnih razpravah iz korpusa SiParl
No full textSlovenski antipregovori v Slovarju pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov
Full text linkPredstavljamo in analiziramo antipregovore, ki so se uvrstili v Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, ki na portalu Fran izhaja od leta 2020. Antipregovor je poseben paremiološki žanr, ki nastane s parodičnim posegom v zgradbo pregovora. Opisujemo merila, ki smo jih upoštevali za uvrstitev ustaljenih slovenskih antipregovorov v paremiološki slovar. Analizirali bomo zgradbo in pomenske značilnosti antipregovorov, ki so predstavljeni v slovarju, nato pa pokazali, kako se te lastnosti odražajo v naslednjih tipih slovarskih podatkov: v pomenskih razlagah, navedenih ustaljenih variantah in avtentičnih zgledih rabe. Poleg tega bomo v navezavi na analizo zgradbe antipregovorov razmislili o tem, kateri so najverjetneje specifični za slovenski jezik, kateri pa so razširjeni širše ali pa vsaj v še enem slovanskem jeziku (na primeru slovaških ustreznic slovenskih antipregovorov)
Empirični pristopi k razločevanju med neparemiološkimi in paremiološkimi stavčnimi frazemi
Full text linkZa raziskovanje meje med paremiološkim in neparemiološkim spektrom lahko uporabimo nekatere sociolingvistične in korpusne pristope. Najprej nas zanima, ali je med govorci in raziskovalci določena skupina frazemov žanrsko uzaveščena ali ne. Potem se osredotočamo na semantične in pragmatične sestavine, pogostnost v jezikovnem korpusu in na prisotnost ali odsotnost tipičnih paremioloških uvajalnih sredstev. Tako poskušamo raz‑likovati med enotami, ki spadajo na rob paremiološkega spektra, in tistimi, ki spadajo na rob neparemiološkega spektra stavčne frazeologije. S tem predlagamo empirično ločnico med reki in neparemiološkimi stavčnimi frazemi
Raziskave nekonvencionalnih replik za prikaz v zbirki ter Slovarju pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov
Full text linkV prispevku predstavljam zasnovo spletne anketne raziskave o nekonvencionalnih frazeoloških replikah v slovenščini in nekaj izsledkov raziskav pred njo. Najpomembnejša podatka, ki ju pridobivamo s pomočjo ankete, sta poznanost in variantnost več kot 250 replik, prikazanih anketirancem. Predstavljam nekaj izsledkov trenutne spletne raziskave in opisujem, kako jih bomo lahko predstavili v paremiološki zbirki nekonvencionalnih replik ter v Slovarju pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov na portalu Fran
Analiza frazeološke variantnosti za slovarski prikaz v eSSKJ-ju in SPP-ju
Full text linkPrispevek predstavlja teoretična in metodološka izhodišča za prikaz frazeoloških in paremioloških variant v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (tretja izdaja), ki je na portal Fran dostopen pod imenom eSSKJ, ter v Slovarju pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov (SPP), katerega prvi prirastek bo objavljen leta 2020 na istem portalu. Najprej bomo podali razloge za natančno obravnavo variant tako v splošnem kot v specializiranem slovarju. Nato bomo opisali različne metode korpusne analize in vključevanja anketno pridobljenih podatkov vanjo
Antonimija enako motiviranih paremioloških enot (primeri iz slovenščine in slovaščine)
Full text linkZanima nas, kako se jezikovna sredstva za izražanje nasprotnega pomena uveljavljajo v frazeologiji, ko gre za dvojice enako motiviranih stavčnih frazemov. Pozornost posvecčamo vprašanju nasprotnega pomena v paremiologiji ter vprašanju obstoja paremioloških antonimičnih gnezd. Na primerih iz slovenščine in slovaščine si želimo ogledati, kdaj (in ali sploh) lahko govorimo o antonimičnih gnezdih in v čem je specifika enako motiviranih pregovorov z nasprotnim pomenom. V članku se opiramo na demografsko raziskavo poznavanja slovenskih pregovorov v okviru doktorskega študija in na podatke iz jezikovnega korpusa Gigafida
Aktualna raba in pomenska določljivost 200 pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov
Full text linkS pomočjo jezikovnih korpusov in anket smo analizirali 200 paremioloških izrazov iz štirih različnih virov. Zanimala nas je aktualna raba teh izrazov (in njihovih variant) ter njihova pomenska določljivost s pomočjo njihovega sobesedila. Predstavljamo seznam 200 analiziranih enot z rezultati analize in oceno kakovosti izhodiščnih virov tega paremiološkega gradiva. Enote z dokazano aktualno rabo in določenim pomenom bodo vključene v prvo izdajo rastočega spletnega Slovarja pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov
- …
